Page 508 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

bil krepiti samozavedanje in samouravnavanje preko prepoznavanja čustev in
v katerih situacijah se posamezna čustva pojavljajo. Samozavedanje, ki vklju-
čuje tudi prepoznavanje čustev, je pozitivno povezano s psihološkim blagos-
tanjem (Sutton, 2016), medtem ko je nizka čustvena samoregulacija povezana
s psihosocialnimi in čustvenimi težavami (Bandura idr., 2003), kar lahko vpliva
na počutje posameznice_ka in na odnose z drugimi. Najprej so udeleženci_ke
našteli posamezna čustva in čustvene izraze, ki so povezani s temi čustvi. Pre-
ko prepoznavanja čustvenih izrazov, telesnih občutkov in misli lahko tako laž-
je prepoznajo čustva tudi v prihodnosti (Marušić idr., 2021). Nato so preko vaje
dokončevanja stavkov pripovedovali, v kakšnih situacijah se soočajo s posa-
meznimi čustvi in kaj takrat počnejo. Na ta način so udeleženci_ke prepozna-
li različne načine spoprijemanja s čustvi, ki jih posedujejo njihovi sošolci_ke.

Sledila je kratka športna aktivnost, in sicer so udeleženci_ke z nogo po zra-
ku napisali svoje ime in priimek. Pri aktivnosti Aktivacija opazovalk_cev je iz-
vajalka predstavila nasilje in posledice nasilja za žrtve ter nasilneže. Z vprašanji
je spodbudila diskusijo glede medvrstniškega nasilja z namenom spodbuja-
nja empatije do žrtev s strani celotne vrstniške skupine. Po diskusiji izvajalka
508 predstavi štiri vloge opazovalk_cev (spodbujevalka_ec nasilja, pomočnik_ca
nasilneža, zunanji opazovalec_ka, branilec_ka žrtve). Udeleženci_ke zaigrajo
igro vlog, pri čemer vsaka izmed skupin prejme svoj scenarij. Po tem sledi re-
fleksija in evalvacija, ki vključuje tudi napotke o tem, kaj lahko opazovalci nare-
dijo, da pomagajo pri zmanjšanju nasilja na šoli. Slednje je izjemnega pomena,
saj se medvrstniško nasilje dogaja v vrstniški skupini in ne samo med dvema
posameznicama_koma. Opazovalce_ke je lažje nagovoriti kot tiste, ki doživ-
ljajo ali izvajajo nasilno vedenje. Izvajalci_ke nasilnega vedenja namreč veli-
kokrat to izvajajo zaradi želje po višjem socialnem statusu v vrstniški skupini
in v kolikor skupina nasilnemu vedenju pripiše negativno konotacijo, bi se naj
zmanjšalo nasilno vedenje (Salmivalli, 2010).

Sledilo je razkrivanje skritih prijateljev_ic, ki so bili določeni na prvi delav-
nici. Vsak oziroma vsaka izmed udeleženk_cev je predstavil_a svojega skritega
prijatelja_ico. Drugi udeleženci_ke so preko opisa sklepali, kdo je to. Delili so,
kaj so dobrega naredili za svojega skritega prijatelja_ico.

Sledila je še vaja čuječnosti (Projekt Roka v roki: Program za učence_ke;
Marušić idr., 2020). Pričujoča aktivnost je bila namenjena usmerjanju pozor-
nosti na telo in dihanje z namenom, da se odmaknemo od situacije, v kateri
smo, in si dovolimo vzeti manjši premor.

Sledila je še refleksija o izvedenih delavnicah. Po tem so udeležence_ke iz-
polnili vprašalnik za preverjanje takojšnjih učinkov te delavnice.

Po pripravi intervencije PYD-SI-PROGRAM je bila izvedena kontekstualiza-
cija programa, ki je temeljila na (a) ugotovitvah merjenja kazalnikov pred in-
tervencijo in (b) analizi ugotovitev fokusnih skupin. Cilj fokusnih skupin je bilo
načrtovanje nabora aktivnosti glede na izražene potrebe dijakinj_ov. Namen

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij