Page 507 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 507
šno vedenje. Nato so v skupinah obravnavali dva primera ter presojali na- 507
vedeno vedenje.
Po tem je za premor sledila športna aktivnost, in sicer je izvajalka pokazala
različne oblike boksa. Temu je sledila aktivnost Vozi nas vlak v daljave (Priroč-
nik Ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno medkulturno vzgo-
jo in izobraževanje mladostnikov ter odraslih: izobraževalni priročnik: vsi dru-
gačni, vsi enakopravni; Brander idr., 2006). Namen aktivnosti je, da preko igre
udeleženci_ke prepoznajo, do katerih skupin imajo določene stereotipe ali ce-
lo predsodke. Kasneje so se morali kot skupina na podlagi argumentov odlo-
čiti za končni seznam potnikov. Preko diskusije sta jih izvajalki usmerili do pre-
poznavanja stereotipov ali predsodkov in pogovora o njih. Stereotipi namreč
izražajo prepričanje, da imajo vsi_e člani_ce neke skupine ljudi podobne zna-
čilnosti in vedenje, brez da bi poznali dejanske razlike med pripadniki_cami te
skupine. Stereotipiziranje je pogosto povezano z označevanjem oseb. V med-
sebojnih odnosih so osebe lahko označene v skladu z nekaterimi stereotipi,
kar lahko vodi v posledično poistovetenje in obnašanje na načine, ki odražajo
točno te oznake (npr. preko mehanizma samouresničujoče se prerokbe). Ste-
reotipna prepričanja in oznake se lahko nanašajo na spol, raso, narodnost, vero
ter druge osebne in družbene značilnosti. Negativni stereotipi in oznake lah-
ko škodujejo skupinam in posameznicam_kom, lahko pa povzročijo tudi dis-
kriminatorna dejanja (Marušić idr., 2020).
Za konec je sledila še vaja čuječnosti (Projekt Roka v Roki: Program za
učence_ke; Marušić idr., 2020). Pričujoča aktivnost usmerja pozornost na te-
lo in na dihanje z namenom, da se odmaknemo od situacije, v kateri smo, in si
dovolimo vzeti manjši premor. Po tem so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik za
preverjanje takojšnjih učinkov te delavnice.
5. delavnica: Skrb
Namen delavnice je bil spodbujati samozavedanje ter samouravnavanje v
smislu prepoznavanja in izražanja lastnih čustev ter spodbujati empatijo. V de-
lavnici smo se najprej dotaknili prepoznavanja in izražanja lastnih čustev, na-
to pa smo preko pogovora o medvrstniškem nasilju želeli spodbuditi empatijo
do žrtev medvrstniškega nasilja.
Najprej so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, nato je bila predstavljena za-
snova delavnice, sledil je krog hvaležnosti. Za prebijanje ledu sta bili izvedeni
dve aktivnosti, in sicer smo jih najprej povprašali, kako se počutijo v tistem tre-
nutku od 1 do 10. Nato sta udeležence_ke izvajalki pozvali, da se dogovorijo o
treh značilnostih razreda, od katerih sta dve resnični in ena je laž. Naloga izva-
jalk je bila, da ugotovita, katera je neresnična.
Sledila je aktivnost, poimenovana Čustva (Zorenje skozi To sem jaz: Priroč-
nik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr., 2019). Namen te aktivnosti je
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
vedeno vedenje.
Po tem je za premor sledila športna aktivnost, in sicer je izvajalka pokazala
različne oblike boksa. Temu je sledila aktivnost Vozi nas vlak v daljave (Priroč-
nik Ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno medkulturno vzgo-
jo in izobraževanje mladostnikov ter odraslih: izobraževalni priročnik: vsi dru-
gačni, vsi enakopravni; Brander idr., 2006). Namen aktivnosti je, da preko igre
udeleženci_ke prepoznajo, do katerih skupin imajo določene stereotipe ali ce-
lo predsodke. Kasneje so se morali kot skupina na podlagi argumentov odlo-
čiti za končni seznam potnikov. Preko diskusije sta jih izvajalki usmerili do pre-
poznavanja stereotipov ali predsodkov in pogovora o njih. Stereotipi namreč
izražajo prepričanje, da imajo vsi_e člani_ce neke skupine ljudi podobne zna-
čilnosti in vedenje, brez da bi poznali dejanske razlike med pripadniki_cami te
skupine. Stereotipiziranje je pogosto povezano z označevanjem oseb. V med-
sebojnih odnosih so osebe lahko označene v skladu z nekaterimi stereotipi,
kar lahko vodi v posledično poistovetenje in obnašanje na načine, ki odražajo
točno te oznake (npr. preko mehanizma samouresničujoče se prerokbe). Ste-
reotipna prepričanja in oznake se lahko nanašajo na spol, raso, narodnost, vero
ter druge osebne in družbene značilnosti. Negativni stereotipi in oznake lah-
ko škodujejo skupinam in posameznicam_kom, lahko pa povzročijo tudi dis-
kriminatorna dejanja (Marušić idr., 2020).
Za konec je sledila še vaja čuječnosti (Projekt Roka v Roki: Program za
učence_ke; Marušić idr., 2020). Pričujoča aktivnost usmerja pozornost na te-
lo in na dihanje z namenom, da se odmaknemo od situacije, v kateri smo, in si
dovolimo vzeti manjši premor. Po tem so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik za
preverjanje takojšnjih učinkov te delavnice.
5. delavnica: Skrb
Namen delavnice je bil spodbujati samozavedanje ter samouravnavanje v
smislu prepoznavanja in izražanja lastnih čustev ter spodbujati empatijo. V de-
lavnici smo se najprej dotaknili prepoznavanja in izražanja lastnih čustev, na-
to pa smo preko pogovora o medvrstniškem nasilju želeli spodbuditi empatijo
do žrtev medvrstniškega nasilja.
Najprej so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, nato je bila predstavljena za-
snova delavnice, sledil je krog hvaležnosti. Za prebijanje ledu sta bili izvedeni
dve aktivnosti, in sicer smo jih najprej povprašali, kako se počutijo v tistem tre-
nutku od 1 do 10. Nato sta udeležence_ke izvajalki pozvali, da se dogovorijo o
treh značilnostih razreda, od katerih sta dve resnični in ena je laž. Naloga izva-
jalk je bila, da ugotovita, katera je neresnična.
Sledila je aktivnost, poimenovana Čustva (Zorenje skozi To sem jaz: Priroč-
nik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr., 2019). Namen te aktivnosti je
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
