Page 509 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 509
tekstualizirane intervencije je bil nuditi dodatno podporo kazalnikom po- 509
zitivnega razvoja mladih, katerih vrednosti so v posameznem oddelku najniž-
je, in kazalnikom pozitivnega razvoja mladih, ki so bili prepoznani kot potenci-
ali za razvoj pri dijakinjah_ih, ki bodo vključeni v fokusne skupine.
2.0 Kontekstualizacija po šolah
Pred izvedbo intervencije so bile izvedene fokusne skupine v vseh vključenih
oddelkih, v katere so bili vključeni dijaki in dijakinje, profesorji in profesorice
ter vodstvo šole (več v poglavju Metode). Fokusne skupine so predstavljale do-
dano vrednost za lažjo adaptacijo intervencije za posamezni oddelek, ki je bil
vključen. Kot eden izmed načinov preverjanja stanja v posameznem oddelku
je služilo tudi prvo merjenje, ki je bilo izvedeno znotraj raziskovalnega projek-
ta, v sklopu katerega smo preverile povprečne vrednosti v posameznem razre-
du in jim prav tako v skladu s tem prilagodile intervencijo.
Znotraj fokusnih skupin so dijaki_nje številčno ocenili posamezne kazal-
nike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb
in povezanost), kar je služilo za orientacijo pri pripravi intervencije in dajanju
poudarka na posamezni kazalnik pozitivnega razvoja mladih. Dijaki_nje splo-
šnega srednjega izobraževanja so najnižje ocenili svojo kompetentnost, naj-
višje pa povezanost. Dijaki_nje srednjega strokovnega izobraževanja so naj-
nižje ocenili skrb ter najvišje kompetentnost in karakter. Dijaki_nje srednjega
poklicnega izobraževanja so najnižje ocenili skrb ter najvišje karakter. Dija-
ki_nje nižjega poklicnega izobraževanja so najnižje ocenili skrb, najvišje pa
kompetentnost.
Pri prvem merjenju ni bilo statistično značilnih razlik med kazalniki pozitiv-
nega razvoja mladih znotraj posameznega oddelka. Tako smo bolj informativ-
no preverile, kateri je tisti kazalnik pozitivnega razvoja mladih, ki ga na podlagi
vprašalnika dijaki_nje ocenjujejo kot tistega, za katerega menijo, da je priso-
ten v največji meri, in tistega, za katerega menijo, da je prisoten v najmanjši
meri. Pri vseh oddelkih se je izkazalo, da je v najmanjši meri prisotna kompe-
tentnost. Pri dijakih_njah splošnega srednjega izobraževanja ter dijakih_njah
srednjega poklicnega izobraževanja se je kot v največji meri prisoten kazalnik
pozitivnega razvoja mladih pokazala povezanost, pri dijakih_njah srednjega
strokovnega izobraževanja samozavest ter pri dijakih_njah nižjega poklicne-
ga izobraževanja skrb.
Če primerjamo izsledke fokusnih skupin in prvega merjenja, lahko
opazimo, da prihaja do posameznih neskladij znotraj oddelkov z izjemo
splošnega srednjega izobraževanja. Dijaki_nje srednjega strokovnega izobra-
ževanja so v fokusnih skupinah poročali o višji stopnji kompetentnosti in ka-
rakterja ter nižji stopnji skrbi, medtem ko so povprečne vrednosti pokazale, da
so poročali o višji stopnji samozavesti in nižji stopnji kompetentnosti. Dijaki_
nje srednjega poklicnega izobraževanja so poročali o višji stopnji karakterja
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
zitivnega razvoja mladih, katerih vrednosti so v posameznem oddelku najniž-
je, in kazalnikom pozitivnega razvoja mladih, ki so bili prepoznani kot potenci-
ali za razvoj pri dijakinjah_ih, ki bodo vključeni v fokusne skupine.
2.0 Kontekstualizacija po šolah
Pred izvedbo intervencije so bile izvedene fokusne skupine v vseh vključenih
oddelkih, v katere so bili vključeni dijaki in dijakinje, profesorji in profesorice
ter vodstvo šole (več v poglavju Metode). Fokusne skupine so predstavljale do-
dano vrednost za lažjo adaptacijo intervencije za posamezni oddelek, ki je bil
vključen. Kot eden izmed načinov preverjanja stanja v posameznem oddelku
je služilo tudi prvo merjenje, ki je bilo izvedeno znotraj raziskovalnega projek-
ta, v sklopu katerega smo preverile povprečne vrednosti v posameznem razre-
du in jim prav tako v skladu s tem prilagodile intervencijo.
Znotraj fokusnih skupin so dijaki_nje številčno ocenili posamezne kazal-
nike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb
in povezanost), kar je služilo za orientacijo pri pripravi intervencije in dajanju
poudarka na posamezni kazalnik pozitivnega razvoja mladih. Dijaki_nje splo-
šnega srednjega izobraževanja so najnižje ocenili svojo kompetentnost, naj-
višje pa povezanost. Dijaki_nje srednjega strokovnega izobraževanja so naj-
nižje ocenili skrb ter najvišje kompetentnost in karakter. Dijaki_nje srednjega
poklicnega izobraževanja so najnižje ocenili skrb ter najvišje karakter. Dija-
ki_nje nižjega poklicnega izobraževanja so najnižje ocenili skrb, najvišje pa
kompetentnost.
Pri prvem merjenju ni bilo statistično značilnih razlik med kazalniki pozitiv-
nega razvoja mladih znotraj posameznega oddelka. Tako smo bolj informativ-
no preverile, kateri je tisti kazalnik pozitivnega razvoja mladih, ki ga na podlagi
vprašalnika dijaki_nje ocenjujejo kot tistega, za katerega menijo, da je priso-
ten v največji meri, in tistega, za katerega menijo, da je prisoten v najmanjši
meri. Pri vseh oddelkih se je izkazalo, da je v najmanjši meri prisotna kompe-
tentnost. Pri dijakih_njah splošnega srednjega izobraževanja ter dijakih_njah
srednjega poklicnega izobraževanja se je kot v največji meri prisoten kazalnik
pozitivnega razvoja mladih pokazala povezanost, pri dijakih_njah srednjega
strokovnega izobraževanja samozavest ter pri dijakih_njah nižjega poklicne-
ga izobraževanja skrb.
Če primerjamo izsledke fokusnih skupin in prvega merjenja, lahko
opazimo, da prihaja do posameznih neskladij znotraj oddelkov z izjemo
splošnega srednjega izobraževanja. Dijaki_nje srednjega strokovnega izobra-
ževanja so v fokusnih skupinah poročali o višji stopnji kompetentnosti in ka-
rakterja ter nižji stopnji skrbi, medtem ko so povprečne vrednosti pokazale, da
so poročali o višji stopnji samozavesti in nižji stopnji kompetentnosti. Dijaki_
nje srednjega poklicnega izobraževanja so poročali o višji stopnji karakterja
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
