Page 503 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 503
Naslednja aktivnost je bila poimenovana Ista stran ceste (Projekt Roka v 503
Roki: Program za učence_ke; Marušić idr., 2020), katere namen je bil spodbudi-
ti udeležence_ke, da se zavejo podobnosti in razlik med njimi in drugimi, kar
predstavlja osnovo za razvoj sprejemanja različnih identitet. Aktivnost se na-
naša na specifična vprašanja, ki zadevajo značilnosti, s katerimi se udeležen-
ci_ke lahko identificirajo (npr. dvignejo naj palec tisti, ki imajo brata ali sestro).
Z odgovarjanjem na ta vprašanja lahko udeleženci_ke opazijo, da si vsi deli-
jo nekaj značilnosti ter da se vsi med seboj v nekaterih tudi razlikujejo. Pred-
vsem je pomembno, da prepoznajo, da so njihove izkušnje enakovredne izkuš-
njam drugih, prav tako pa je ključno, da prepoznajo identiteto kot kompleksno
in inkluzivno, torej takšno, ki sestoji iz mnogih elementov in ne zgolj enega ali
dveh, ki bi prevladovala nad ostalimi (Hall, 1990; v Marušić idr., 2020).
Po tej aktivnosti je sledila predstavitev domače naloge, in sicer smo pro-
sili udeležence_ke, da do naslednje delavnice naredijo nekaj dobrega za svo-
je starše ali skrbnike. Namen te aktivnosti je bila krepitev povezanosti s starši.
Na koncu delavnice je sledila kratka vaja čuječnosti skupaj s predstavitvi-
jo čuječnosti. Vaja je temeljila na usmerjanju pozornosti na tisti trenutek preko
vseh čutov, ki jih premoremo. Po tej vaji so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, s
katerim smo preverjale takojšnji učinek delavnice.
2. delavnica: Kompetentnost
Namen druge delavnice je bil krepitev pozitivnega mnenja o svojih dejanjih na
specifičnih področjih (učno, socialno, telesno, čustveno) skupaj s povečanjem
samozavedanja o lastnih močnih področjih udeleženk_cev.
Najprej so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, nato so bili seznanjeni s pro-
gramom in namenom delavnice, sledil je krog hvaležnosti ter poročanje o
domači nalogi, ki je bila vezana na spodbujanje povezanosti s starši oziroma
skrbniki.
Sledile so aktivnosti, ki so bile namenjene prebijanju ledu in krepitvi samo-
zavedanja. Udeleženci_ke so najprej odgovorili, kako se počutijo od 1 do 10.
Nato je sledila aktivnost Kaj bi raje?, znotraj katere so opredelili_le, kaj bi žele-
li_e, da se jim zgodi (npr. Kaj bi raje … ves teden kuhali kosilo za celotno dru-
žino ali cel teden prali perilo za celotno družino?). Aktivnost je krepila samoza-
vedanje in povezanost med udeleženci_kami.
Naslednja aktivnost je bila Prepoznavanje lastnih pozitivnih lastnosti (Zo-
renje skozi To sem jaz: Priročnik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr.,
2019). Namen aktivnosti je, da mladostnice_ki prepoznajo svoje pozitivne last-
nosti. V raziskavah (npr. Cherry idr., 2020) je bilo ugotovljeno, da je prepoznava-
nje lastnih pozitivnih lastnosti pozitivno povezano s srečo in zadovoljstvom z
življenjem. Nadalje lahko to pomembno vpliva na sprejemanje samega sebe in
krepi sposobnost samozaznavanja ter samozavedanja. Udeležencem_kam so
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
Roki: Program za učence_ke; Marušić idr., 2020), katere namen je bil spodbudi-
ti udeležence_ke, da se zavejo podobnosti in razlik med njimi in drugimi, kar
predstavlja osnovo za razvoj sprejemanja različnih identitet. Aktivnost se na-
naša na specifična vprašanja, ki zadevajo značilnosti, s katerimi se udeležen-
ci_ke lahko identificirajo (npr. dvignejo naj palec tisti, ki imajo brata ali sestro).
Z odgovarjanjem na ta vprašanja lahko udeleženci_ke opazijo, da si vsi deli-
jo nekaj značilnosti ter da se vsi med seboj v nekaterih tudi razlikujejo. Pred-
vsem je pomembno, da prepoznajo, da so njihove izkušnje enakovredne izkuš-
njam drugih, prav tako pa je ključno, da prepoznajo identiteto kot kompleksno
in inkluzivno, torej takšno, ki sestoji iz mnogih elementov in ne zgolj enega ali
dveh, ki bi prevladovala nad ostalimi (Hall, 1990; v Marušić idr., 2020).
Po tej aktivnosti je sledila predstavitev domače naloge, in sicer smo pro-
sili udeležence_ke, da do naslednje delavnice naredijo nekaj dobrega za svo-
je starše ali skrbnike. Namen te aktivnosti je bila krepitev povezanosti s starši.
Na koncu delavnice je sledila kratka vaja čuječnosti skupaj s predstavitvi-
jo čuječnosti. Vaja je temeljila na usmerjanju pozornosti na tisti trenutek preko
vseh čutov, ki jih premoremo. Po tej vaji so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, s
katerim smo preverjale takojšnji učinek delavnice.
2. delavnica: Kompetentnost
Namen druge delavnice je bil krepitev pozitivnega mnenja o svojih dejanjih na
specifičnih področjih (učno, socialno, telesno, čustveno) skupaj s povečanjem
samozavedanja o lastnih močnih področjih udeleženk_cev.
Najprej so udeleženci_ke izpolnili vprašalnik, nato so bili seznanjeni s pro-
gramom in namenom delavnice, sledil je krog hvaležnosti ter poročanje o
domači nalogi, ki je bila vezana na spodbujanje povezanosti s starši oziroma
skrbniki.
Sledile so aktivnosti, ki so bile namenjene prebijanju ledu in krepitvi samo-
zavedanja. Udeleženci_ke so najprej odgovorili, kako se počutijo od 1 do 10.
Nato je sledila aktivnost Kaj bi raje?, znotraj katere so opredelili_le, kaj bi žele-
li_e, da se jim zgodi (npr. Kaj bi raje … ves teden kuhali kosilo za celotno dru-
žino ali cel teden prali perilo za celotno družino?). Aktivnost je krepila samoza-
vedanje in povezanost med udeleženci_kami.
Naslednja aktivnost je bila Prepoznavanje lastnih pozitivnih lastnosti (Zo-
renje skozi To sem jaz: Priročnik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr.,
2019). Namen aktivnosti je, da mladostnice_ki prepoznajo svoje pozitivne last-
nosti. V raziskavah (npr. Cherry idr., 2020) je bilo ugotovljeno, da je prepoznava-
nje lastnih pozitivnih lastnosti pozitivno povezano s srečo in zadovoljstvom z
življenjem. Nadalje lahko to pomembno vpliva na sprejemanje samega sebe in
krepi sposobnost samozaznavanja ter samozavedanja. Udeležencem_kam so
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
