Page 442 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 442
ke poročali o najnižjih vrednostih pri dimenzijah anksioznosti, čustva
in odločanje.
– Dekleta poročajo o višjih ravneh anksioznosti (tudi na ravneh vseh
treh dimenzij: odločanje, skrbi in čustva) kot tudi COVID-19 anksio-
znosti. Tako anksioznost (tudi dimenziji čustva in odločanje) kot CO-
VID-19 anksioznost s starostjo naraščata. Srednješolci_ke poročajo o
višjih ravneh anksioznosti (tudi na ravni dimenzij čustva in odločanje)
in COVID-19 anksioznosti kot osnovnošolci_ke. Znotraj tipov šol o naj-
višjih vrednostih anksioznosti (tudi na ravni dimenzij čustva in odloča-
nje) poročajo mladostniki_ce iz gimnazij, o najvišjih ravneh COVID-19
anksioznosti poročajo mladostniki_ce iz srednjih strokovnih šol. Glede
na raven tveganja šole nismo ugotovile pomembnih razlik v anksio-
znosti in COVID-19 anksioznosti. O višjih ravneh COVID-19 anksioznosti
ter o dimenziji anksioznosti odločanje poročajo mladostniki_ce z viš-
jim povprečjem šolskih ocen.
– Glede na to, s kom mladostnik_ca živ,i in glede na velikost kraja biva-
nja ni pomembnih razlik v anksioznosti in COVID-19 anksioznosti. Prav
442 tako nismo ugotovile pomembnih razlik v anksioznosti in COVID-19
anksioznosti glede na izobrazbo staršev. Se pa pojavi razlika v dimen-
ziji anksioznosti skrbi, in sicer imajo mladostniki_ce, ki šolo obiskujejo
v kraju, kjer živijo, pri dimenziji skrbi višje povprečje v primerjavi s tis-
timi, ki šole ne obiskujejo v kraju, v katerem živijo.
– Glede na državo rojstva mladostnika_ce, njegove oz. njene matere in
očeta v anksioznosti in COVID-19 anksioznosti ni pomembnih razlik.
Pojavijo se razlike na posameznih dimenzijah anksioznosti. Pri dimen-
ziji čustva so višje vrednosti kazali mladostniki_ce, ki so rojeni v Slo-
veniji. Pri dimenziji skrbi pa so o višjih vrednostih poročali mladostni-
ki_ce, katerih matere ali očetje so bili rojeni v drugih državah oz. ne v
Sloveniji. Ko smo primerjale države rojstva brez Slovenije, to je med
balkanskimi državami in drugimi državami, so se pokazale razlike pri
anksioznosti (ter dimenzijah čustva in odločanje), in sicer so višje vred-
nosti poročali posamezniki_ce, katerih matere in očetje so bili rojeni v
drugih državah v primerjavi s starši tistih, ki so bili rojeni v eni od bal-
kanskih držav. Znotraj držav Balkana razlike v anksioznosti in COVID-19
anksioznosti niso pomembne. Prav tako nismo ugotovile pomembnih
razlike glede na migrantski status z izjemo dimenzije skrbi, kjer o višjih
ravneh poroča druga generacija migrantk_ov.
– Pri dimenziji anksioznosti čustva so mladostniki_ce, katerih materni
jezik matere je slovenščina, poročali o višjih vrednostih kot mladostni-
ki_ce, katerih materni jezik matere je bosanščina. S številom tujih jezi-
kov, ki jih govori mladostnik_ca, se pozitivno povezujeta dimenziji an-
ksioznosti skrbi in odločanje. Pri ostalih spremenljivkah, povezanih z
jezikom, ni razlik.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
in odločanje.
– Dekleta poročajo o višjih ravneh anksioznosti (tudi na ravneh vseh
treh dimenzij: odločanje, skrbi in čustva) kot tudi COVID-19 anksio-
znosti. Tako anksioznost (tudi dimenziji čustva in odločanje) kot CO-
VID-19 anksioznost s starostjo naraščata. Srednješolci_ke poročajo o
višjih ravneh anksioznosti (tudi na ravni dimenzij čustva in odločanje)
in COVID-19 anksioznosti kot osnovnošolci_ke. Znotraj tipov šol o naj-
višjih vrednostih anksioznosti (tudi na ravni dimenzij čustva in odloča-
nje) poročajo mladostniki_ce iz gimnazij, o najvišjih ravneh COVID-19
anksioznosti poročajo mladostniki_ce iz srednjih strokovnih šol. Glede
na raven tveganja šole nismo ugotovile pomembnih razlik v anksio-
znosti in COVID-19 anksioznosti. O višjih ravneh COVID-19 anksioznosti
ter o dimenziji anksioznosti odločanje poročajo mladostniki_ce z viš-
jim povprečjem šolskih ocen.
– Glede na to, s kom mladostnik_ca živ,i in glede na velikost kraja biva-
nja ni pomembnih razlik v anksioznosti in COVID-19 anksioznosti. Prav
442 tako nismo ugotovile pomembnih razlik v anksioznosti in COVID-19
anksioznosti glede na izobrazbo staršev. Se pa pojavi razlika v dimen-
ziji anksioznosti skrbi, in sicer imajo mladostniki_ce, ki šolo obiskujejo
v kraju, kjer živijo, pri dimenziji skrbi višje povprečje v primerjavi s tis-
timi, ki šole ne obiskujejo v kraju, v katerem živijo.
– Glede na državo rojstva mladostnika_ce, njegove oz. njene matere in
očeta v anksioznosti in COVID-19 anksioznosti ni pomembnih razlik.
Pojavijo se razlike na posameznih dimenzijah anksioznosti. Pri dimen-
ziji čustva so višje vrednosti kazali mladostniki_ce, ki so rojeni v Slo-
veniji. Pri dimenziji skrbi pa so o višjih vrednostih poročali mladostni-
ki_ce, katerih matere ali očetje so bili rojeni v drugih državah oz. ne v
Sloveniji. Ko smo primerjale države rojstva brez Slovenije, to je med
balkanskimi državami in drugimi državami, so se pokazale razlike pri
anksioznosti (ter dimenzijah čustva in odločanje), in sicer so višje vred-
nosti poročali posamezniki_ce, katerih matere in očetje so bili rojeni v
drugih državah v primerjavi s starši tistih, ki so bili rojeni v eni od bal-
kanskih držav. Znotraj držav Balkana razlike v anksioznosti in COVID-19
anksioznosti niso pomembne. Prav tako nismo ugotovile pomembnih
razlike glede na migrantski status z izjemo dimenzije skrbi, kjer o višjih
ravneh poroča druga generacija migrantk_ov.
– Pri dimenziji anksioznosti čustva so mladostniki_ce, katerih materni
jezik matere je slovenščina, poročali o višjih vrednostih kot mladostni-
ki_ce, katerih materni jezik matere je bosanščina. S številom tujih jezi-
kov, ki jih govori mladostnik_ca, se pozitivno povezujeta dimenziji an-
ksioznosti skrbi in odločanje. Pri ostalih spremenljivkah, povezanih z
jezikom, ni razlik.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
