Page 444 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 444
doživljanje nasilja, in sicer so mladostniki_ce poročali o tem, v kolikšni meri
doživljajo telesno, besedno in odnosno nasilje, dodatno pa je bila vključena še
mera doživljanja spletnega nasilja.

– Letnik šolanja:
V prvem in tretjem obdobju merjenja o najvišji stopnji izvajanja in doživlja-
nja nasilja poročajo učenci_ke 9. razreda, kar je skladno z ugotovitvami pred-
hodnih raziskav, da medvrstniško nasilje doseže vrh v obdobju zgodnjega
mladostništva (glej npr. Pouwels idr., 2016). To velja za vse oblike nasilja (tu-
di za spletno) – izjema je le besedna viktimizacija, o kateri dijaki_nje 3. letnika
v prvem merjenju poročajo v enaki meri kot učenci_ke 9. razreda. Izmed sre-
dnješolcev_k o največ izvajanja in doživljanja nasilja poročajo dijaki_nje dru-
gih in tretjih letnikov. Osnovnošolci_ke poročajo o višji stopnji izvajanja in do-
življanja vseh oblik (razen spletnega) medvrstniškega nasilja v primerjavi s
srednješolci_kami. Če analiziramo razlike med učenci_kami glede na program
šolanja, pa o najvišji stopnji izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja po-
ročajo dijaki_nje, vključeni v nižje poklicno izobraževanje (pretežno tudi v pri-
444 merjavi z osnovnošolci_kami), najmanj pa dijaki_nje gimnazijskega programa.

V drugem obdobju merjenja so bile ravni izvajanja nasilja, o katerih
so poročali devetošolci_ke, večinoma primerljive z ravnmi, o katerih so
poročali dijaki_nje 2. in 3. letnikov. Dijaki_nje tretjih letnikov so poročali
o najvišji stopnji izvajanja nasilja (z izjemo odnosnega nasilja), dijaki_nje
prvih letnikov pa o najnižji stopnji. O najvišji stopnji viktimizacije so poročali
učenci_ke 9. razredov, sledijo pa dijaki_nje 3. letnikov. Razlike med učenci_
kami osnovne šole in dijaki_njami so v vseh dimenzijah (razen spletnega)
izvajanja in doživljanja nasilja še vedno statistično pomembne – o več nasilja
poročajo osnovnošolci_ke. Vendar pa analiza po posameznih letnikih kaže, da
obstajajo med letniki precejšnje razlike v stopnji samoporočanega izvajanja in
doživljanja medvrstniškega nasilja. Zanimivo je, da so v tem obdobju merjenja
izmed vseh izobraževalnih programov o največ izvajanja nasilja poročali
osnovnošolci_ke in dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja, medtem ko so
dijaki_nje gimnazij poročali o nižji stopnji izvajanja nasilja. Učenci_ke osnovne
šole in dijaki_nje v nižjem poklicnem izobraževanju so poročali o najvišji
stopnji viktimizacije (tudi spletne). O najnižji stopnji izvajanja in doživljanja
medvrstniškega nasilja so tudi v tem merjenju poročali gimnazijci_ke.

Razlike v izvajanju in doživljanju nasilja med prvim in drugim merjenjem
gre delno pripisati tudi temu, da obe skupni meri (nasilje in viktimizacija)
v drugem merjenju ne vključujeta telesnega nasilja, saj slednjega nismo
merile. To kaže, da je mogoče ugotovitev, da smo v prvem merjenju največ
medvrstniškega nasilja ugotovile pri osnovnošolcih_kah in pri dijakih_njah
nižjega poklicnega izobraževanja, pripisati višjim stopnjam telesnega nasilja
pri teh dveh skupinah. Tudi korelacije med starostjo in različnimi oblikami

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
   439   440   441   442   443   444   445   446   447   448   449