Page 437 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 437
tivne vrednote, socialne spretnosti in pozitivna identiteta), o katerih v 437
največji meri poročajo dijaki_nje 1. letnikov in učenci_ke 9. razredov.
– Razlike v zunanjih virih med spoloma so pomembne pri podpori, kjer
o višjih vrednostih poročajo fantje, ter mejah in pričakovanjih, kjer o
višjih vrednostih poročajo dekleta. Pri notranjih virih dekleta poročajo
o več zavezanosti k učenju, pozitivnih vrednotah in več socialnih
spretnostih, fantje pa o bolj pozitivni identiteti. Vsi zunanji viri (razen
opolnomočenja) in vsi notranji viri so pomembno negativno povezani
s starostjo, torej s starostjo upadajo.
– V osnovni šoli v primerjavi s srednjo šolo mladostniki_ce od zunanjih
virov pomembno več poročajo o konstruktivni rabi časa ter od notra-
njih virov o podpori ter o pozitivni identiteti in zavezanosti učenju. Pri
ostalih zunanjih in notranjih virih ni pomembnih razlik med osnovno
in srednjo šolo. Znotraj različnih tipov šol razlike večinoma niso stati-
stično pomembne. Ugotavljamo pa, da o največ podpore ter mejah
in pričakovanjih poročajo v nižjem poklicnem izobraževanju, o največ
konstruktivne porabe časa pa v osnovnih šolah in nižjem poklicnem iz-
obraževanju. Na drugi strani o najmanj podpore poročajo v gimnazi-
jah in srednjih strokovnih šolah. Podobno v povezavi z notranjimi viri
razlike znotraj različnih tipov šol večinoma niso pomembne. O največ
notranjih virih poročajo v nižjih poklicnih šolah, o najmanj notranjih
virih pa v srednjih poklicnih šolah in gimnazijah. O več zunanjih (opol-
nomočenje in konstruktivna raba časa) in notranjih virih poročajo mla-
dostniki_ce z višjimi povprečnimi šolskimi ocenami.
– Demografski podatki (s kom kdo živi, velikost kraja bivanja, obiskova-
nje šole v ali izven kraja bivanja) se ne povezujejo pomembno s poro-
čanjem o zunanjih in notranjih virih. Izjema je kraj obiskovanja šole v
kraju bivanja, in sicer od notranjih virov o več zavezanosti učenju po-
ročajo mladostniki_ce, ki imajo šolo v istem kraju, kot bivajo. V primer-
javah šol z visokim in nizkim tveganjem ni pomembnih razlik v poro-
čanju o zunanjih in notranjih virih.
– Izobrazba staršev se večinoma ne povezuje pomembno z zunanjimi
viri, razen pri spremenljivki konstruktivna raba časa, kjer o več kon-
struktivne rabe časa poročajo mladostniki_ce z višje izobraženimi star-
ši. Podobno se pri notranjih virih izobrazba staršev večinoma ne pove-
zuje pomembno z notranjimi viri, razen pri zavezanosti učenju, kjer o
več zavezanosti učenju poročajo mladostniki_ce z višje izobraženimi
očeti.
– Pri večini zunanjih virov ni pomembnih razlik glede na državo rojstva
mladostnika_ce. O več mejah in pričakovanjih poročajo mladostniki_
ce, ki so rojeni izven Slovenije. Podobno o največ mejah in pričako-
vanjih poročajo mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanščina,
največji meri poročajo dijaki_nje 1. letnikov in učenci_ke 9. razredov.
– Razlike v zunanjih virih med spoloma so pomembne pri podpori, kjer
o višjih vrednostih poročajo fantje, ter mejah in pričakovanjih, kjer o
višjih vrednostih poročajo dekleta. Pri notranjih virih dekleta poročajo
o več zavezanosti k učenju, pozitivnih vrednotah in več socialnih
spretnostih, fantje pa o bolj pozitivni identiteti. Vsi zunanji viri (razen
opolnomočenja) in vsi notranji viri so pomembno negativno povezani
s starostjo, torej s starostjo upadajo.
– V osnovni šoli v primerjavi s srednjo šolo mladostniki_ce od zunanjih
virov pomembno več poročajo o konstruktivni rabi časa ter od notra-
njih virov o podpori ter o pozitivni identiteti in zavezanosti učenju. Pri
ostalih zunanjih in notranjih virih ni pomembnih razlik med osnovno
in srednjo šolo. Znotraj različnih tipov šol razlike večinoma niso stati-
stično pomembne. Ugotavljamo pa, da o največ podpore ter mejah
in pričakovanjih poročajo v nižjem poklicnem izobraževanju, o največ
konstruktivne porabe časa pa v osnovnih šolah in nižjem poklicnem iz-
obraževanju. Na drugi strani o najmanj podpore poročajo v gimnazi-
jah in srednjih strokovnih šolah. Podobno v povezavi z notranjimi viri
razlike znotraj različnih tipov šol večinoma niso pomembne. O največ
notranjih virih poročajo v nižjih poklicnih šolah, o najmanj notranjih
virih pa v srednjih poklicnih šolah in gimnazijah. O več zunanjih (opol-
nomočenje in konstruktivna raba časa) in notranjih virih poročajo mla-
dostniki_ce z višjimi povprečnimi šolskimi ocenami.
– Demografski podatki (s kom kdo živi, velikost kraja bivanja, obiskova-
nje šole v ali izven kraja bivanja) se ne povezujejo pomembno s poro-
čanjem o zunanjih in notranjih virih. Izjema je kraj obiskovanja šole v
kraju bivanja, in sicer od notranjih virov o več zavezanosti učenju po-
ročajo mladostniki_ce, ki imajo šolo v istem kraju, kot bivajo. V primer-
javah šol z visokim in nizkim tveganjem ni pomembnih razlik v poro-
čanju o zunanjih in notranjih virih.
– Izobrazba staršev se večinoma ne povezuje pomembno z zunanjimi
viri, razen pri spremenljivki konstruktivna raba časa, kjer o več kon-
struktivne rabe časa poročajo mladostniki_ce z višje izobraženimi star-
ši. Podobno se pri notranjih virih izobrazba staršev večinoma ne pove-
zuje pomembno z notranjimi viri, razen pri zavezanosti učenju, kjer o
več zavezanosti učenju poročajo mladostniki_ce z višje izobraženimi
očeti.
– Pri večini zunanjih virov ni pomembnih razlik glede na državo rojstva
mladostnika_ce. O več mejah in pričakovanjih poročajo mladostniki_
ce, ki so rojeni izven Slovenije. Podobno o največ mejah in pričako-
vanjih poročajo mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanščina,
