Page 446 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 446
izvajanja in doživljanja odnosnega nasilja v primerjavi z drugimi udeleženci_
kami. V drugem in tretjem merjenju te razlike niso več statistično pomembne.
Izobrazba staršev načeloma ni pomemben dejavnik doživljanja in izvajanja
medvrstniškega nasilja.
– Migrantski status in raba jezika:
Migrantsko ozadje se za določene oblike izvajanja in doživljanja nasilja kaže
kot pomemben dejavnik v posameznih merjenjih, vendar pa se smer teh raz-
lik med merjenji razlikuje. Učenci_ke prve generacije migrantk_ov so v prvem
merjenju poročali o več izvajanja besednega in spletnega nasilja. V drugem
merjenju so o najvišji stopnji nasilja poročali učenci_ke brez migrantskega
ozadja. V tretjem merjenju so o najmanj nasilja poročali učenci_ke prve gene-
racije migrantk_ov, največ učenci_ke druge generacije.
Učenci_ke in dijaki_nje priseljenci_ke, ki so v Sloveniji krajši čas, so poroča-
li o več spletnega nasilja in viktimizacije ter o več odnosne viktimizacije. V dru-
gem merjenju so korelacije statistično značilne za vse oblike nasilnega vede-
nja in za spletno viktimizacijo – učenci_ke in dijaki_nje, ki so v Sloveniji daljši
446 čas, poročajo o nižjih stopnjah omenjenih vidikov nasilja. V tretjem merjenju
velja enako, le da korelacija s spletno viktimizacijo ni statistično pomembna. Je
pa pomembna korelacija s spletnim nasiljem. Starost ob prihodu se negativ-
no povezuje s spletnim nasiljem, spletno viktimizacijo, nasilnim vedenjem, be-
sednim nasiljem in odnosnim nasiljem.
Pri spremenljivkah, povezanih z jezikom (število drugih jezikov, ki jih
govori mladostnik_ca, drugi materni jezik matere mladostnika_ce, število
drugih jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govori
oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo doma), ni pomembnih
razlik v poročanem nasilju in viktimizaciji. Se pa število tujih jezikov, ki se jih
uči posameznik_ca, negativno povezuje s spremenljivkami telesno nasilje,
odnosno nasilje in telesna viktimizacija, torej mladostniki_ce, ki se ne učijo
tujega jezika ali se učijo samo en tuj jezik doživljajo več telesnega in odnosnega
nasilja ter telesne viktimizacije, kot posamezniki_ce, ki se učijo več jezikov.
Literatura
Cook, C., Williams, K. R., Guerra, N. G., Kim, T. in Sadek, S. (2010). Predictors of
bullying and victimization in childhood and adolescence: A meta-analytic
investigation. School Psychology Quarterly, 25, 65–83. doi: 10.1037/a0020149
Košir, K., Klasinc, L., Pivec, T., Špes, T., Cankar, G. in Horvat, M. (2020). Predi-
ctors of self-reported and peer-reported victimization and bullying beha-
vior in early adolescents. The role of school, classroom and individual fa-
ctors. European Journal of Psychology of Education, 35, 381–402. doi: 10.1007/
s10212-019-00430-y
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
kami. V drugem in tretjem merjenju te razlike niso več statistično pomembne.
Izobrazba staršev načeloma ni pomemben dejavnik doživljanja in izvajanja
medvrstniškega nasilja.
– Migrantski status in raba jezika:
Migrantsko ozadje se za določene oblike izvajanja in doživljanja nasilja kaže
kot pomemben dejavnik v posameznih merjenjih, vendar pa se smer teh raz-
lik med merjenji razlikuje. Učenci_ke prve generacije migrantk_ov so v prvem
merjenju poročali o več izvajanja besednega in spletnega nasilja. V drugem
merjenju so o najvišji stopnji nasilja poročali učenci_ke brez migrantskega
ozadja. V tretjem merjenju so o najmanj nasilja poročali učenci_ke prve gene-
racije migrantk_ov, največ učenci_ke druge generacije.
Učenci_ke in dijaki_nje priseljenci_ke, ki so v Sloveniji krajši čas, so poroča-
li o več spletnega nasilja in viktimizacije ter o več odnosne viktimizacije. V dru-
gem merjenju so korelacije statistično značilne za vse oblike nasilnega vede-
nja in za spletno viktimizacijo – učenci_ke in dijaki_nje, ki so v Sloveniji daljši
446 čas, poročajo o nižjih stopnjah omenjenih vidikov nasilja. V tretjem merjenju
velja enako, le da korelacija s spletno viktimizacijo ni statistično pomembna. Je
pa pomembna korelacija s spletnim nasiljem. Starost ob prihodu se negativ-
no povezuje s spletnim nasiljem, spletno viktimizacijo, nasilnim vedenjem, be-
sednim nasiljem in odnosnim nasiljem.
Pri spremenljivkah, povezanih z jezikom (število drugih jezikov, ki jih
govori mladostnik_ca, drugi materni jezik matere mladostnika_ce, število
drugih jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govori
oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo doma), ni pomembnih
razlik v poročanem nasilju in viktimizaciji. Se pa število tujih jezikov, ki se jih
uči posameznik_ca, negativno povezuje s spremenljivkami telesno nasilje,
odnosno nasilje in telesna viktimizacija, torej mladostniki_ce, ki se ne učijo
tujega jezika ali se učijo samo en tuj jezik doživljajo več telesnega in odnosnega
nasilja ter telesne viktimizacije, kot posamezniki_ce, ki se učijo več jezikov.
Literatura
Cook, C., Williams, K. R., Guerra, N. G., Kim, T. in Sadek, S. (2010). Predictors of
bullying and victimization in childhood and adolescence: A meta-analytic
investigation. School Psychology Quarterly, 25, 65–83. doi: 10.1037/a0020149
Košir, K., Klasinc, L., Pivec, T., Špes, T., Cankar, G. in Horvat, M. (2020). Predi-
ctors of self-reported and peer-reported victimization and bullying beha-
vior in early adolescents. The role of school, classroom and individual fa-
ctors. European Journal of Psychology of Education, 35, 381–402. doi: 10.1007/
s10212-019-00430-y
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
