Page 439 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 439
poročajo mladostniki_ce, ki se učijo več jezikov. Pri notranjih virih pa 439
višje vrednosti pri zavezanosti učenju poročajo mladostniki_ce, ki se
učijo več jezikov.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih
Kazalnike pozitivnega razvoja opredeljujemo kot: kompetentnost, samoza-
vest, skrb, povezanost, karakter.
– V primerjavah med letniki o največ kompetentnosti poročajo učenci_
ke 9. razredov in o največ povezanosti dijaki_nje 1. letnikov. Fantje v
povprečju poročajo o višji kompetentnosti in samozavesti, dekleta pa
o več skrbi ter karakterju. Pri kazalnikih pozitivnega razvoja kompe-
tentnost in povezanost vrednosti s starostjo pomembno upadajo.
– Učenci_ke v osnovni šoli poročajo o več kompetentnosti v primerjavi
z dijaki_njami v srednji šoli. O najvišji kompetentnosti, samozavesti in
povezanosti poročajo dijaki_nje iz nižjih poklicnih šol in o najnižji di-
jaki_nje iz gimnazij. O več kompetentnosti in karakterja poročajo dija-
ki_nje z višjimi šolskimi ocenami in o manj dijaki_nje z nižjimi šolski-
mi ocenami. Pri primerjavah šol z nizkim in visokim tveganjem znotraj
istih programov večinoma ne prihaja do razlik pri kazalnikih pozitiv-
nega razvoja mladih. Razlike se pojavijo le pri kompetentnosti pri sre-
dnjih strokovnih šolah, kjer so dijaki_nje šol z nizkim tveganjem poro-
čali o več kompetentnosti kot dijaki_nje iz šol z visokim tveganjem.
– Kazalniki se večinoma ne razlikujejo pomembno glede na različne de-
mografske podatke (s kom kdo živi, velikost kraja bivanja, obiskova-
nje šole v ali izven kraja bivanja). Na primer o višjih ravneh karakterja
in skrbi poročajo mladostniki_ce, ki obiskujejo šolo v kraju bivališča v
primerjavi z mladostniki_cami, ki obiskujejo šolo izven kraja bivališča.
Glede velikosti kraja bivanja najvišje vrednosti na kazalniku karakter
kažejo mladostniki_ce iz velikih mest, sledita manjše mesto in manjši
kraj, najnižje pa mladostniki_ce iz vasi. Glede na izobrazbo staršev ni
razlike v kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
– Znotraj raziskovanja migrantskega statusa ugotavljamo, da pri kazal-
nikih samozavest, karakter in skrb višje vrednosti kažejo mladostniki_
ce, ki so rojeni izven Slovenije. O več kazalnikih pozitivnega razvoja
mladih (razen kompetentnost) poročajo migranti_ke prve generacije
v primerjavi z nemigranti_kami in migranti_kami druge generacije, pri
čemer ni pomembnih povezav s starostjo ob prihodu. Pri karakterju o
višjih vrednostih poročajo mladostniki_ce, katerih očetje so rojeni iz-
ven Slovenije, v primerjavi z mladostniki_cami, katerih očetje so rojeni
v Sloveniji, ter pri kazalniku skrb mladostniki_ce, katerih matere so ro-
višje vrednosti pri zavezanosti učenju poročajo mladostniki_ce, ki se
učijo več jezikov.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih
Kazalnike pozitivnega razvoja opredeljujemo kot: kompetentnost, samoza-
vest, skrb, povezanost, karakter.
– V primerjavah med letniki o največ kompetentnosti poročajo učenci_
ke 9. razredov in o največ povezanosti dijaki_nje 1. letnikov. Fantje v
povprečju poročajo o višji kompetentnosti in samozavesti, dekleta pa
o več skrbi ter karakterju. Pri kazalnikih pozitivnega razvoja kompe-
tentnost in povezanost vrednosti s starostjo pomembno upadajo.
– Učenci_ke v osnovni šoli poročajo o več kompetentnosti v primerjavi
z dijaki_njami v srednji šoli. O najvišji kompetentnosti, samozavesti in
povezanosti poročajo dijaki_nje iz nižjih poklicnih šol in o najnižji di-
jaki_nje iz gimnazij. O več kompetentnosti in karakterja poročajo dija-
ki_nje z višjimi šolskimi ocenami in o manj dijaki_nje z nižjimi šolski-
mi ocenami. Pri primerjavah šol z nizkim in visokim tveganjem znotraj
istih programov večinoma ne prihaja do razlik pri kazalnikih pozitiv-
nega razvoja mladih. Razlike se pojavijo le pri kompetentnosti pri sre-
dnjih strokovnih šolah, kjer so dijaki_nje šol z nizkim tveganjem poro-
čali o več kompetentnosti kot dijaki_nje iz šol z visokim tveganjem.
– Kazalniki se večinoma ne razlikujejo pomembno glede na različne de-
mografske podatke (s kom kdo živi, velikost kraja bivanja, obiskova-
nje šole v ali izven kraja bivanja). Na primer o višjih ravneh karakterja
in skrbi poročajo mladostniki_ce, ki obiskujejo šolo v kraju bivališča v
primerjavi z mladostniki_cami, ki obiskujejo šolo izven kraja bivališča.
Glede velikosti kraja bivanja najvišje vrednosti na kazalniku karakter
kažejo mladostniki_ce iz velikih mest, sledita manjše mesto in manjši
kraj, najnižje pa mladostniki_ce iz vasi. Glede na izobrazbo staršev ni
razlike v kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
– Znotraj raziskovanja migrantskega statusa ugotavljamo, da pri kazal-
nikih samozavest, karakter in skrb višje vrednosti kažejo mladostniki_
ce, ki so rojeni izven Slovenije. O več kazalnikih pozitivnega razvoja
mladih (razen kompetentnost) poročajo migranti_ke prve generacije
v primerjavi z nemigranti_kami in migranti_kami druge generacije, pri
čemer ni pomembnih povezav s starostjo ob prihodu. Pri karakterju o
višjih vrednostih poročajo mladostniki_ce, katerih očetje so rojeni iz-
ven Slovenije, v primerjavi z mladostniki_cami, katerih očetje so rojeni
v Sloveniji, ter pri kazalniku skrb mladostniki_ce, katerih matere so ro-
