Page 440 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 440
jene izven Slovenije, v primerjavi z mladostniki_cami, katerih mame so
rojene v Sloveniji. Pri mladostnikih_cah (ali njihovih starših), rojenih na
Balkanu (tudi med posameznimi državami Balkana) ali v drugih drža-
vah izven Balkanskega polotoka, ni razlik v poročanju o kazalnikih po-
zitivnega razvoja mladih.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih (razen kompetentnosti) so
imeli višje vrednosti mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanšči-
na, ter nižje vrednosti mladostniki_ce, katerih materni jezik sta sloven-
ščina ali srbščina. Nekatere izolirane povezave se kažejo tudi v smeri
višje izraženih kazalnikov pozitivnega razvoja mladostnic_kov_, kate-
rih materni jezik matere je albanščina.
– Pri večini ostalih spremenljivk, povezanih z jezikom (število drugih jezi-
kov, ki jih govori mladostnik_ca, drugi materni jezik matere mladostni-
ka_ce, število drugih jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, število
jezikov, ki jih govori oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo
doma), ni pomembnih razlik v kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
Se pa najvišje vrednosti pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladostni-
440 kov (razen kompetentnosti) kažejo pri mladostnikih_cah, katerih ma-
terni jezik očeta je albanščina. Število jezikov, ki se jih uči mladostnik_
ca, ni enoznačno povezano s kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
Empatija, prispevanje, pripadnost in čuječnost
– Empatijo smo merili z dvema dimenzijama, čustveno dimenzijo em-
patična skrb in kognitivno dimenzijo prevzemanje perspektive. Pri di-
menziji empatije zavzemanje perspektive so o najvišjih vrednostih
poročali dijaki_nje 3. letnika, sledijo dijaki_nje 1. in 2. letnika, najniž-
je vrednosti pa so kazali učenci_ke 9. razreda. Dekleta poročajo o viš-
jih vrednostih pri obeh dimenzijah empatije, o več empatične skrbi ter
o več zavzemanja perspektive v primerjavi s fanti. Srednješolci_ke po-
ročajo o višjih vrednostih pri dimenziji zavzemanje perspektive v pri-
merjavi z osnovnošolci_kami. Od tipov šol pri obeh dimenzijah, empa-
tični skrbi in zavzemanju perspektive, o najvišjih vrednostih poročajo
mladostniki_ce iz gimnazij v primerjavi z dijaki_njami drugih tipov šol.
Višje vrednosti pri obeh dimenzijah empatije, empatični skrbi in zavze-
manju perspektive, tudi poročajo mladostniki_ce z višjim povprečjem
šolskih ocen. Znotraj raziskovanja migrantskega statusa in rabe jezi-
kov večinoma ni pomembnih razlik. O višjem zavzemanju perspektive
poročajo mladostniki_ce, katerih matere so bile rojene v drugih drža-
vah (razlike med državami znotraj Balkana niso pomembne). S števi-
lom tujih jezikov, ki jih govori udeleženec_ka, pa se pozitivno povezu-
je dimenzija empatična skrb.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
rojene v Sloveniji. Pri mladostnikih_cah (ali njihovih starših), rojenih na
Balkanu (tudi med posameznimi državami Balkana) ali v drugih drža-
vah izven Balkanskega polotoka, ni razlik v poročanju o kazalnikih po-
zitivnega razvoja mladih.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih (razen kompetentnosti) so
imeli višje vrednosti mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanšči-
na, ter nižje vrednosti mladostniki_ce, katerih materni jezik sta sloven-
ščina ali srbščina. Nekatere izolirane povezave se kažejo tudi v smeri
višje izraženih kazalnikov pozitivnega razvoja mladostnic_kov_, kate-
rih materni jezik matere je albanščina.
– Pri večini ostalih spremenljivk, povezanih z jezikom (število drugih jezi-
kov, ki jih govori mladostnik_ca, drugi materni jezik matere mladostni-
ka_ce, število drugih jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, število
jezikov, ki jih govori oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo
doma), ni pomembnih razlik v kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
Se pa najvišje vrednosti pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladostni-
440 kov (razen kompetentnosti) kažejo pri mladostnikih_cah, katerih ma-
terni jezik očeta je albanščina. Število jezikov, ki se jih uči mladostnik_
ca, ni enoznačno povezano s kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
Empatija, prispevanje, pripadnost in čuječnost
– Empatijo smo merili z dvema dimenzijama, čustveno dimenzijo em-
patična skrb in kognitivno dimenzijo prevzemanje perspektive. Pri di-
menziji empatije zavzemanje perspektive so o najvišjih vrednostih
poročali dijaki_nje 3. letnika, sledijo dijaki_nje 1. in 2. letnika, najniž-
je vrednosti pa so kazali učenci_ke 9. razreda. Dekleta poročajo o viš-
jih vrednostih pri obeh dimenzijah empatije, o več empatične skrbi ter
o več zavzemanja perspektive v primerjavi s fanti. Srednješolci_ke po-
ročajo o višjih vrednostih pri dimenziji zavzemanje perspektive v pri-
merjavi z osnovnošolci_kami. Od tipov šol pri obeh dimenzijah, empa-
tični skrbi in zavzemanju perspektive, o najvišjih vrednostih poročajo
mladostniki_ce iz gimnazij v primerjavi z dijaki_njami drugih tipov šol.
Višje vrednosti pri obeh dimenzijah empatije, empatični skrbi in zavze-
manju perspektive, tudi poročajo mladostniki_ce z višjim povprečjem
šolskih ocen. Znotraj raziskovanja migrantskega statusa in rabe jezi-
kov večinoma ni pomembnih razlik. O višjem zavzemanju perspektive
poročajo mladostniki_ce, katerih matere so bile rojene v drugih drža-
vah (razlike med državami znotraj Balkana niso pomembne). S števi-
lom tujih jezikov, ki jih govori udeleženec_ka, pa se pozitivno povezu-
je dimenzija empatična skrb.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
