Page 438 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 438
o najmanj pa mladostniki_ce, katerih materni jezik sta slovenščina ali
srbščina. Pri ostalih zunanjih razvojnih virih ni razlik glede na materni
jezik in tudi ne med mladostniki_cami (ali njihovih starših), rojenimi na
Balkanu (tudi med posameznimi državami Balkana) ali v drugih drža-
vah izven Balkanskega polotoka.
– Nekoliko več pomembnih razlik se pojavi pri notranjih virih. O bolj po-
zitivnih vrednotah, bolj pozitivni identiteti in o več socialnih spretnos-
tih poročajo mladostniki_ce, ki so rojeni izven Slovenije. Prav tako o
bolj pozitivnih vrednotah in več socialnih spretnostih poročajo mlado-
stniki_ce, katerih očetje so bili rojeni izven Slovenije. Pri mladostnikih_
cah (ali njihovih starših), rojenih na Balkanu (tudi med posameznimi
državami Balkana) ali v drugih državah izven Balkanskega polotoka, ni
razlik v poročanju o notranjih virih. S tem povezano o najmanj pozitiv-
nih vrednotah in najnižjih socialnih spretnostih poročajo mladostni-
ki_ce, katerih materni jezik je slovenščina, in o največ socialnih spret-
nostih poročajo mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanščina.
Pri spremenljivki pozitivne vrednote o najvišjih vrednostih poročajo
438 mladostniki_ce, katerih materni jezik matere sta albanščina ali make-
donščina. Pri spremenljivki socialne spretnosti mladostniki_ce, katerih
materni jezik matere je albanščina, poročajo o višjih vrednostih, kot
mladostniki_ce, katerih materni jezik matere je slovenščina.
– Pri večini ostalih spremenljivk, povezanih z jezikom (število drugih
jezikov, ki jih govori mladostnik_ca, število jezikov, ki jih govori oče
mladostnika_ce, materni jezik matere mladostnika_ce, drugi materni
jezik matere mladostnika_ce, število drugih jezikov, ki jih govori ma-
ti mladostnika_ce, število jezikov, ki jih mladostnik_ca govori doma),
ni razlik v poročanih zunanjih in notranjih virih. Pri zunanjih virih več
podpore ter več mej in pričakovanj zaznavajo mladostniki_ce, kate-
rih materni jezik očeta je albanščina, v primerjavi z drugimi jeziki. Višje
vrednosti pri notranjih razvojnih virih poročajo mladostniki_ce, kate-
rih materni jezik očeta je albanščina ali makedonščina.
– S starostjo ob prihodu v Slovenijo se pozitivno povezuje samo spre-
menljivka zavezanost učenju. Se pa sicer pojavi nekaj razlik glede na
generacijo migrantk_ov. O največ podpore ter mejah in pričakova-
njih poročajo migranti_ke prve generacije, sledijo nemigranti_ke in
nazadnje migranti_ke druge generacije. O največ pozitivnih vredno-
tah, pozitivni identiteti ter socialnih spretnostih poročajo migranti_ke
prve generacije, sledijo nemigranti_ke in nazadnje migranti_ke druge
generacije.
– Število jezikov, ki se jih uči mladostnik_ca, se večinoma ne povezuje
pomembno z notranjimi in zunanjimi viri. Negativno pa se na primer
povezuje s spremenljivko podpora, o manj zaznane podpore namreč
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
srbščina. Pri ostalih zunanjih razvojnih virih ni razlik glede na materni
jezik in tudi ne med mladostniki_cami (ali njihovih starših), rojenimi na
Balkanu (tudi med posameznimi državami Balkana) ali v drugih drža-
vah izven Balkanskega polotoka.
– Nekoliko več pomembnih razlik se pojavi pri notranjih virih. O bolj po-
zitivnih vrednotah, bolj pozitivni identiteti in o več socialnih spretnos-
tih poročajo mladostniki_ce, ki so rojeni izven Slovenije. Prav tako o
bolj pozitivnih vrednotah in več socialnih spretnostih poročajo mlado-
stniki_ce, katerih očetje so bili rojeni izven Slovenije. Pri mladostnikih_
cah (ali njihovih starših), rojenih na Balkanu (tudi med posameznimi
državami Balkana) ali v drugih državah izven Balkanskega polotoka, ni
razlik v poročanju o notranjih virih. S tem povezano o najmanj pozitiv-
nih vrednotah in najnižjih socialnih spretnostih poročajo mladostni-
ki_ce, katerih materni jezik je slovenščina, in o največ socialnih spret-
nostih poročajo mladostniki_ce, katerih materni jezik je albanščina.
Pri spremenljivki pozitivne vrednote o najvišjih vrednostih poročajo
438 mladostniki_ce, katerih materni jezik matere sta albanščina ali make-
donščina. Pri spremenljivki socialne spretnosti mladostniki_ce, katerih
materni jezik matere je albanščina, poročajo o višjih vrednostih, kot
mladostniki_ce, katerih materni jezik matere je slovenščina.
– Pri večini ostalih spremenljivk, povezanih z jezikom (število drugih
jezikov, ki jih govori mladostnik_ca, število jezikov, ki jih govori oče
mladostnika_ce, materni jezik matere mladostnika_ce, drugi materni
jezik matere mladostnika_ce, število drugih jezikov, ki jih govori ma-
ti mladostnika_ce, število jezikov, ki jih mladostnik_ca govori doma),
ni razlik v poročanih zunanjih in notranjih virih. Pri zunanjih virih več
podpore ter več mej in pričakovanj zaznavajo mladostniki_ce, kate-
rih materni jezik očeta je albanščina, v primerjavi z drugimi jeziki. Višje
vrednosti pri notranjih razvojnih virih poročajo mladostniki_ce, kate-
rih materni jezik očeta je albanščina ali makedonščina.
– S starostjo ob prihodu v Slovenijo se pozitivno povezuje samo spre-
menljivka zavezanost učenju. Se pa sicer pojavi nekaj razlik glede na
generacijo migrantk_ov. O največ podpore ter mejah in pričakova-
njih poročajo migranti_ke prve generacije, sledijo nemigranti_ke in
nazadnje migranti_ke druge generacije. O največ pozitivnih vredno-
tah, pozitivni identiteti ter socialnih spretnostih poročajo migranti_ke
prve generacije, sledijo nemigranti_ke in nazadnje migranti_ke druge
generacije.
– Število jezikov, ki se jih uči mladostnik_ca, se večinoma ne povezuje
pomembno z notranjimi in zunanjimi viri. Negativno pa se na primer
povezuje s spremenljivko podpora, o manj zaznane podpore namreč
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
