Page 441 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 441
O višji pripadnosti šoli poročajo dijaki_nje 1. letnika v primerjavi z di- 441
jaki_njami drugih letnikov ter fantje v primerjavi z dekleti. O višjih
vrednostih poročajo tudi mladostniki_ce z višjim povprečjem šolskih
ocen. Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje, večinoma
ni prihajalo do razlik v pripadnosti. Razlike se pojavijo samo pri drža-
vi rojstva očeta. Višje vrednosti poročajo mladostniki_ce, katerih očet-
je so bili rojeni v drugih državah (razlike znotraj držav Balkana niso
pomembne).
– O več prispevanja poročajo dijaki_nje 1. letnika, dekleta in dijaki_nje iz
srednjih poklicnih šol ter nižjih poklicnih šol. Kažejo se tudi posame-
zne razlike glede na izobrazbo staršev, in sicer najnižje vrednosti dose-
gajo mladostniki_ce, katerih očetje imajo visokošolsko izobrazbo ter
2–3-letno srednješolsko izobrazbo. Glede na izobrazbo mame ni po-
membnih razlik. Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje,
ugotavljamo, da višje vrednosti kažejo mladostniki_ce, rojeni v drugih
državah (razlike med državami Balkana niso pomembne). Mladostni-
ki_ce prve generacije migrantk_ov poročajo o najvišjih vrednostih pri-
spevanja. Povezave s starostjo ob prihodu pa niso pomembne.
– O najvišji čuječnosti poročajo učenci_ke 9. razreda, kasneje v srednji
šoli so vrednosti nižje. O najnižjih vrednostih poročajo dijaki_nje gim-
nazij. Fantje poročajo o višjih ravneh čuječnosti v primerjavi z dekleti.
Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje, ugotavljamo, da
o višji čuječnosti poročajo mladostniki_ce, ki so bili rojeni v balkanskih
državah, ter mladostniki_ce, katerih mame so rojene v balkanskih dr-
žavah (znotraj držav Balkana ni pomembnih razlik), in katerih oče je ro-
jen v drugih državah.
– Pri empatiji, pripadnosti, prispevanju in čuječnosti razlike glede na de-
mografske podatke (s kom in kje kdo živi) ni pomembnih razlik. Prav
tako razlike pri empatiji, pripadnosti, prispevanju in čuječnosti večino-
ma niso pomembne glede na materni jezik mladostnika_ce (in njego-
vih oz. njenih staršev) ter različnih rab jezikov. Prav tako nismo ugoto-
vile pomembnih razlik med šolami glede na raven tveganja šole.
Anksioznosti in COVID-19 anksioznost
Anksioznost smo merili z mero splošne anksioznosti, ki vključuje tri dimenzi-
je: čustva, skrb in odločanje ter mero anksioznosti povezane s COVIDOM-19.
– Najvišje vrednosti COVID-19 anksioznosti kažejo mladostniki_ce, ki
obiskujejo 3. letnik, sledita 1. letnik in 2. letnik, o najnižjih vrednostih
pa so poročali mladostniki_ce v 9. razredu. Prav tako so devetošolci_
jaki_njami drugih letnikov ter fantje v primerjavi z dekleti. O višjih
vrednostih poročajo tudi mladostniki_ce z višjim povprečjem šolskih
ocen. Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje, večinoma
ni prihajalo do razlik v pripadnosti. Razlike se pojavijo samo pri drža-
vi rojstva očeta. Višje vrednosti poročajo mladostniki_ce, katerih očet-
je so bili rojeni v drugih državah (razlike znotraj držav Balkana niso
pomembne).
– O več prispevanja poročajo dijaki_nje 1. letnika, dekleta in dijaki_nje iz
srednjih poklicnih šol ter nižjih poklicnih šol. Kažejo se tudi posame-
zne razlike glede na izobrazbo staršev, in sicer najnižje vrednosti dose-
gajo mladostniki_ce, katerih očetje imajo visokošolsko izobrazbo ter
2–3-letno srednješolsko izobrazbo. Glede na izobrazbo mame ni po-
membnih razlik. Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje,
ugotavljamo, da višje vrednosti kažejo mladostniki_ce, rojeni v drugih
državah (razlike med državami Balkana niso pomembne). Mladostni-
ki_ce prve generacije migrantk_ov poročajo o najvišjih vrednostih pri-
spevanja. Povezave s starostjo ob prihodu pa niso pomembne.
– O najvišji čuječnosti poročajo učenci_ke 9. razreda, kasneje v srednji
šoli so vrednosti nižje. O najnižjih vrednostih poročajo dijaki_nje gim-
nazij. Fantje poročajo o višjih ravneh čuječnosti v primerjavi z dekleti.
Pri spremenljivkah, ki raziskujejo migrantsko ozadje, ugotavljamo, da
o višji čuječnosti poročajo mladostniki_ce, ki so bili rojeni v balkanskih
državah, ter mladostniki_ce, katerih mame so rojene v balkanskih dr-
žavah (znotraj držav Balkana ni pomembnih razlik), in katerih oče je ro-
jen v drugih državah.
– Pri empatiji, pripadnosti, prispevanju in čuječnosti razlike glede na de-
mografske podatke (s kom in kje kdo živi) ni pomembnih razlik. Prav
tako razlike pri empatiji, pripadnosti, prispevanju in čuječnosti večino-
ma niso pomembne glede na materni jezik mladostnika_ce (in njego-
vih oz. njenih staršev) ter različnih rab jezikov. Prav tako nismo ugoto-
vile pomembnih razlik med šolami glede na raven tveganja šole.
Anksioznosti in COVID-19 anksioznost
Anksioznost smo merili z mero splošne anksioznosti, ki vključuje tri dimenzi-
je: čustva, skrb in odločanje ter mero anksioznosti povezane s COVIDOM-19.
– Najvišje vrednosti COVID-19 anksioznosti kažejo mladostniki_ce, ki
obiskujejo 3. letnik, sledita 1. letnik in 2. letnik, o najnižjih vrednostih
pa so poročali mladostniki_ce v 9. razredu. Prav tako so devetošolci_
