Page 445 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 445
ajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja v drugem valu zbiranja podatkov 445
niso statistično pomembne (medtem ko v prvem in tretjem merjenju so).
Obenem je ugotovitev, da je medvrstniško nasilje pri srednješolcih_kah
najnižje pri dijakih_njah prvega letnika in višje pri dijakih_njah višjih letni-
kov, zanimiva, ker nakazuje, da gre za skupinski pojav z vrstniško dinamiko,
ki se skozi leta šolanja razvija in intenzivira. Povprečne stopnje nasilnega ve-
denja in viktimizacije tako ni korektno pojasnjevati zgolj s starostjo, saj je po-
memben dejavnik tudi čas skupnega sobivanja oddelka. V prvem letniku pov-
prečne vrednosti v primerjavi z 9. razredom upadejo pretežno zaradi socialnih
oziroma kontekstualnih dejavnikov (nova skupina) in manj zaradi značilnos-
ti učenk_cev. V zvezi s tem nekateri avtorji (npr. Yeager in sod., 2015) opozarja-
jo, da je v literaturi poročan upad medvrstniškega nasilja s starostjo učencev_k
artefakt, ki ga gre pripisati načinu merjenja. Oblike medvrstniškega nasilja se
namreč v obdobju mladostništva spremenijo: manj je neposrednega, še zlas-
ti telesnega nasilja, medtem ko druge oblike nasilja ne upadejo. Podatki naše
raziskave to potrjujejo.
Glede na povprečne šolske ocene mladostnic_ ni pomembne razlike v
nasilju in viktimizaciji, razen pri spremenljivkah telesno nasilje, viktimizacija,
besedna viktimizacija in spletna viktimizacija, kjer o višjih vrednostih poročajo
mladostniki_ce z nižjim povprečjem šolskih ocen.
– Spol:
Fantje v vseh obdobjih merjenja poročajo o višji stopnji izvajanja in doživljanja
vseh oblik medvrstniškega nasilja – razlike so najmanjše na področju odnosne
viktimizacije. Tudi ta ugotovitev je pretežno skladna z ugotovitvami predho-
dnih raziskav o razliki med spoloma v izvajanju in doživljanju medvrstniškega
nasilja. Pretekle raziskave namreč dokaj konsistentno kažejo, da fantje v več-
ji meri izvajajo vse oblike medvrstniškega nasilja (Cook idr., 2010; Thornberg
in sod., 2022), kar se kaže tudi v slovenskem kontekstu (glej npr. Košir in sod.,
2020), medtem ko ugotovitve v zvezi z razlikami med spoloma v doživljanju
medvrstniškega nasilja niso konsistentne.
– Demografske značilnosti:
Glede na to, s kom mladostnik_ca živi, ni pomembne razlike v nasilju in viktimi-
zaciji, razen pri spremenljivki viktimizacija, kjer najvišje vrednosti kažejo mla-
dostniki_ce, ki živijo sami, ter najnižje vrednosti tisti_e, ki živijo v dijaških ali
študentskih domovih.
O višji stopnji vseh oblik viktimizacije, razen spletne, poročajo udeleženci_
ke, ki obiskujejo šolo v kraju bivanja. To velja tudi za drugo merjenje (z izjemo
odnosne viktimizacije), v tretjem merjenju pa so razlike pomembne le za
besedno viktimizacijo. Udeleženci_ke, ki živijo na vasi, poročajo o višji stopnji
niso statistično pomembne (medtem ko v prvem in tretjem merjenju so).
Obenem je ugotovitev, da je medvrstniško nasilje pri srednješolcih_kah
najnižje pri dijakih_njah prvega letnika in višje pri dijakih_njah višjih letni-
kov, zanimiva, ker nakazuje, da gre za skupinski pojav z vrstniško dinamiko,
ki se skozi leta šolanja razvija in intenzivira. Povprečne stopnje nasilnega ve-
denja in viktimizacije tako ni korektno pojasnjevati zgolj s starostjo, saj je po-
memben dejavnik tudi čas skupnega sobivanja oddelka. V prvem letniku pov-
prečne vrednosti v primerjavi z 9. razredom upadejo pretežno zaradi socialnih
oziroma kontekstualnih dejavnikov (nova skupina) in manj zaradi značilnos-
ti učenk_cev. V zvezi s tem nekateri avtorji (npr. Yeager in sod., 2015) opozarja-
jo, da je v literaturi poročan upad medvrstniškega nasilja s starostjo učencev_k
artefakt, ki ga gre pripisati načinu merjenja. Oblike medvrstniškega nasilja se
namreč v obdobju mladostništva spremenijo: manj je neposrednega, še zlas-
ti telesnega nasilja, medtem ko druge oblike nasilja ne upadejo. Podatki naše
raziskave to potrjujejo.
Glede na povprečne šolske ocene mladostnic_ ni pomembne razlike v
nasilju in viktimizaciji, razen pri spremenljivkah telesno nasilje, viktimizacija,
besedna viktimizacija in spletna viktimizacija, kjer o višjih vrednostih poročajo
mladostniki_ce z nižjim povprečjem šolskih ocen.
– Spol:
Fantje v vseh obdobjih merjenja poročajo o višji stopnji izvajanja in doživljanja
vseh oblik medvrstniškega nasilja – razlike so najmanjše na področju odnosne
viktimizacije. Tudi ta ugotovitev je pretežno skladna z ugotovitvami predho-
dnih raziskav o razliki med spoloma v izvajanju in doživljanju medvrstniškega
nasilja. Pretekle raziskave namreč dokaj konsistentno kažejo, da fantje v več-
ji meri izvajajo vse oblike medvrstniškega nasilja (Cook idr., 2010; Thornberg
in sod., 2022), kar se kaže tudi v slovenskem kontekstu (glej npr. Košir in sod.,
2020), medtem ko ugotovitve v zvezi z razlikami med spoloma v doživljanju
medvrstniškega nasilja niso konsistentne.
– Demografske značilnosti:
Glede na to, s kom mladostnik_ca živi, ni pomembne razlike v nasilju in viktimi-
zaciji, razen pri spremenljivki viktimizacija, kjer najvišje vrednosti kažejo mla-
dostniki_ce, ki živijo sami, ter najnižje vrednosti tisti_e, ki živijo v dijaških ali
študentskih domovih.
O višji stopnji vseh oblik viktimizacije, razen spletne, poročajo udeleženci_
ke, ki obiskujejo šolo v kraju bivanja. To velja tudi za drugo merjenje (z izjemo
odnosne viktimizacije), v tretjem merjenju pa so razlike pomembne le za
besedno viktimizacijo. Udeleženci_ke, ki živijo na vasi, poročajo o višji stopnji
