Page 443 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 443
Različnost 443
Različnost smo merile z dojemanjem učencev_k in dijakov_inj o tem, v kolikšni
meri so različne kulture, lastne učencem_kam in dijakom_injam, priznane ter
cenjene na šoli.
– Pri primerjavah prepoznavanja različnosti s strani šole nismo ugotovile
pomembnih razlik glede na letnik, starost, izobrazbo staršev, velikost
kraja bivanja, kraj šole izven kraja bivanja, s kom živi mladostnik_ca, ra-
ven šolanja in tip šole.
– O višjih vrednostih so poročala dekleta, mladostniki_ce z višjim pov-
prečjem šolskih ocen, mladostniki_ce, ki so se rodili v Sloveniji, ter mla-
dostniki_ce, katerih očetje so se rodili v Sloveniji. Pri mladostnikih_cah
(ali njihovih starših), rojenih na Balkanu (tudi med posameznimi drža-
vami Balkana) ali v drugih državah izven Balkanskega polotoka, ni raz-
like v poročanju o različnosti. Prav tako nismo ugotovile pomembnih
razlik glede na materni jezik mladostnika_ce in število drugih jezikov,
ki jih govori mladostnik_ca.
– Pri raziskovanju jezikovnih ozadij smo ugotovile nekatere izolirane
razlike pri maternem jeziku staršev. Mladostniki_ce, katerih materni
jezik matere sta slovenščina ali srbščina, so poročali o višjih vrednostih
kot mladostniki_ce, katerih materni jezik matere je bosanščina. Nismo
pa ugotovile razlike glede na drugi materni jezik matere mladostni-
ka_ce, glede na število jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, gle-
de na materni jezik očeta mladostnika_ce, glede na število jezikov, ki
jih govori oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo doma. Se
pa ocena prepoznavanja različnosti pozitivno povezuje s številom tu-
jih jezikov, ki se jih uči posameznik_ca.
– O višjem prepoznavanju različnosti s strani šole poročajo posamezni-
ki_ce, ki so rojeni v Sloveniji, v primerjavi z mladostniki_cami, ki so ro-
jeni drugje.
– Glede prepoznavanja različnosti večinoma ni pomembnih razlik med
šolami z visokim in nizkim tveganjem. Pojavi se samo pri srednjih po-
klicnih šolah, kjer višje vrednosti dosegajo mladostniki_ce v šolah z
nizkim tveganjem.
Nasilje in viktimizacija
V nadaljevanju opisujemo ugotovitve, vezane na vse dimenzije spremenljivk
medvrstniško nasilje in viktimizacija. Prva mera se nanaša na samoporočano
izvajanje nasilja in vključuje poročanje mladostnic_kov o njihovem izvajanju
telesnega, besednega in odnosnega nasilja. Dodatno je vključena mera poro-
čanja o izvajanju spletnega nasilja. Spremenljivka viktimizacija se nanaša na
Različnost smo merile z dojemanjem učencev_k in dijakov_inj o tem, v kolikšni
meri so različne kulture, lastne učencem_kam in dijakom_injam, priznane ter
cenjene na šoli.
– Pri primerjavah prepoznavanja različnosti s strani šole nismo ugotovile
pomembnih razlik glede na letnik, starost, izobrazbo staršev, velikost
kraja bivanja, kraj šole izven kraja bivanja, s kom živi mladostnik_ca, ra-
ven šolanja in tip šole.
– O višjih vrednostih so poročala dekleta, mladostniki_ce z višjim pov-
prečjem šolskih ocen, mladostniki_ce, ki so se rodili v Sloveniji, ter mla-
dostniki_ce, katerih očetje so se rodili v Sloveniji. Pri mladostnikih_cah
(ali njihovih starših), rojenih na Balkanu (tudi med posameznimi drža-
vami Balkana) ali v drugih državah izven Balkanskega polotoka, ni raz-
like v poročanju o različnosti. Prav tako nismo ugotovile pomembnih
razlik glede na materni jezik mladostnika_ce in število drugih jezikov,
ki jih govori mladostnik_ca.
– Pri raziskovanju jezikovnih ozadij smo ugotovile nekatere izolirane
razlike pri maternem jeziku staršev. Mladostniki_ce, katerih materni
jezik matere sta slovenščina ali srbščina, so poročali o višjih vrednostih
kot mladostniki_ce, katerih materni jezik matere je bosanščina. Nismo
pa ugotovile razlike glede na drugi materni jezik matere mladostni-
ka_ce, glede na število jezikov, ki jih govori mati mladostnika_ce, gle-
de na materni jezik očeta mladostnika_ce, glede na število jezikov, ki
jih govori oče mladostnika_ce, število jezikov, ki jih govorijo doma. Se
pa ocena prepoznavanja različnosti pozitivno povezuje s številom tu-
jih jezikov, ki se jih uči posameznik_ca.
– O višjem prepoznavanju različnosti s strani šole poročajo posamezni-
ki_ce, ki so rojeni v Sloveniji, v primerjavi z mladostniki_cami, ki so ro-
jeni drugje.
– Glede prepoznavanja različnosti večinoma ni pomembnih razlik med
šolami z visokim in nizkim tveganjem. Pojavi se samo pri srednjih po-
klicnih šolah, kjer višje vrednosti dosegajo mladostniki_ce v šolah z
nizkim tveganjem.
Nasilje in viktimizacija
V nadaljevanju opisujemo ugotovitve, vezane na vse dimenzije spremenljivk
medvrstniško nasilje in viktimizacija. Prva mera se nanaša na samoporočano
izvajanje nasilja in vključuje poročanje mladostnic_kov o njihovem izvajanju
telesnega, besednega in odnosnega nasilja. Dodatno je vključena mera poro-
čanja o izvajanju spletnega nasilja. Spremenljivka viktimizacija se nanaša na
