Page 436 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 436
0,005. Nižje povprečje ima gimnazija z nizkim tveganjem v primerjavi s srednjo
poklicno šolo z nizkim tveganjem.
ANOVA za zavzemanje perspektive, anksioznost, COVID-19 anksioznost,
čustva in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri vseh spremen-
ljivkah, razen pri anksioznosti in COVID-19 anksioznosti, homogene, zato smo
nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Za omenjeni dve spremenljivki smo
interpretirale Welchev robustni test za testiranje enakosti povprečij in s tem
zagotovile vsem predpostavkam. Slednji je pokazal, da se skupine glede na
različne tipe in rizičnost šole med seboj statistično značilno razlikujejo le pri za-
vezanosti učenju (F(5, 1039) = 3,08; p = 0,009); vsi ostali p > 0,051. Bonferronije-
va post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične pomembnosti (0,05/15 =
0,003) je pokazala, da se nobena parna primerjava ni izkazala za statistično po-
membno (vsi p > 0,021).
Sklepne ugotovitve
436
V nadaljevanju povzemamo skupne ugotovitve razlik med posameznimi
podskupinami po vsebinskih področjih: razvojni viri, kazalniki pozitivnega ra-
zvoja, pozitivni izidi (empatija, pripadnost, prispevanje, čuječnost) ter nega-
tivnimi izidi (anksioznost, COVID-19 anksioznost, nasilje in viktimizacija). Sku-
pne ugotovitve temeljijo na pomembnih razlikah med skupinami, če so se te
pokazale v več kot enem merjenju, pri čemer dajemo večjo težo prvim trem
merjenjem in manj četrtemu, kjer je prišlo do večjega osipa udeleženk_cev. Pri
tem opozarjamo, da so ugotovitve te vrste grobe in pred zaključki zahtevajo
skupen pregled in razmislek, vključujoč podroben vpogled v vsa štiri merjenja
kvantitativnega dela rezultatov, primerjavo s kvalitativnim delom rezultatov
ter predvsem s poglavji, ki ugotovitve nadalje kontekstualizirajo.
Razvojni viri
Razvojne vire smo opredelile kot zunanje vire in notranje vire. Zunanji viri so:
podpora, opolnomočenje, konstruktivna raba časa, meje in pričakovanja. Not-
ranji viri so: zavezanost učenju, pozitivne vrednote, socialne spretnosti in po-
zitivna identiteta.
– O več zunanjih virih (podpora, opolnomočenje, konstruktivna raba ča-
sa, meje in pričakovanja) poročajo učenci_ke v 9. razredu in dijaki_nje
v 1. letniku, torej na prehodu iz osnovnošolskega v srednješolsko izo-
braževanje. Podobno velja za notranje vire (zavezanost učenju, pozi-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
poklicno šolo z nizkim tveganjem.
ANOVA za zavzemanje perspektive, anksioznost, COVID-19 anksioznost,
čustva in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri vseh spremen-
ljivkah, razen pri anksioznosti in COVID-19 anksioznosti, homogene, zato smo
nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Za omenjeni dve spremenljivki smo
interpretirale Welchev robustni test za testiranje enakosti povprečij in s tem
zagotovile vsem predpostavkam. Slednji je pokazal, da se skupine glede na
različne tipe in rizičnost šole med seboj statistično značilno razlikujejo le pri za-
vezanosti učenju (F(5, 1039) = 3,08; p = 0,009); vsi ostali p > 0,051. Bonferronije-
va post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične pomembnosti (0,05/15 =
0,003) je pokazala, da se nobena parna primerjava ni izkazala za statistično po-
membno (vsi p > 0,021).
Sklepne ugotovitve
436
V nadaljevanju povzemamo skupne ugotovitve razlik med posameznimi
podskupinami po vsebinskih področjih: razvojni viri, kazalniki pozitivnega ra-
zvoja, pozitivni izidi (empatija, pripadnost, prispevanje, čuječnost) ter nega-
tivnimi izidi (anksioznost, COVID-19 anksioznost, nasilje in viktimizacija). Sku-
pne ugotovitve temeljijo na pomembnih razlikah med skupinami, če so se te
pokazale v več kot enem merjenju, pri čemer dajemo večjo težo prvim trem
merjenjem in manj četrtemu, kjer je prišlo do večjega osipa udeleženk_cev. Pri
tem opozarjamo, da so ugotovitve te vrste grobe in pred zaključki zahtevajo
skupen pregled in razmislek, vključujoč podroben vpogled v vsa štiri merjenja
kvantitativnega dela rezultatov, primerjavo s kvalitativnim delom rezultatov
ter predvsem s poglavji, ki ugotovitve nadalje kontekstualizirajo.
Razvojni viri
Razvojne vire smo opredelile kot zunanje vire in notranje vire. Zunanji viri so:
podpora, opolnomočenje, konstruktivna raba časa, meje in pričakovanja. Not-
ranji viri so: zavezanost učenju, pozitivne vrednote, socialne spretnosti in po-
zitivna identiteta.
– O več zunanjih virih (podpora, opolnomočenje, konstruktivna raba ča-
sa, meje in pričakovanja) poročajo učenci_ke v 9. razredu in dijaki_nje
v 1. letniku, torej na prehodu iz osnovnošolskega v srednješolsko izo-
braževanje. Podobno velja za notranje vire (zavezanost učenju, pozi-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
