Page 434 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 434
la z nizkim tveganjem, gimnazija z visokim tveganjem, srednja strokovna šola
z visokim tveganjem in nazadnje gimnazija z nizkim tveganjem.
Različnost (χ2(7) = 30,89; p < 0,001): 33,79; p < 0,001): osnovna šola z nizkim
tveganjem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,30; p = 0,001), osnovna šola
z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,09; p =
0,002), gimnazija z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tvega-
njem (Z = –3,89; p < 0,001), gimnazija z visokim tveganjem in srednja poklicna
šola z visokim tveganjem (Z = –3,90; p < 0,001), srednja poklicna šola z nizkim
tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tveganjem (Z = –3,77; p < 0,001);
vsi ostali p > 0,005. Najnižje povprečje ima nižja poklicna šola z visokim tvega-
njem, nato osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokovna šola z visokim
tveganjem, srednja strokovna šola z nizkim tveganjem, osnovna šola z nizkim
tveganjem, gimnazija z visokim tveganjem, gimnazija z nizkim tveganjem in
nazadnje srednja poklicna šola z nizkim tveganjem.
Prispevanje (χ2(7) = 17,78; p = 0,013): gimnazija z nizkim tveganjem in sre-
dnja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,07; p = 0,002); vsi ostali p >
0,007. Nižje povprečje ima gimnazija z nizkim tveganjem v primerjavi s srednjo
434 poklicno šolo z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki ču-
ječnost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Slednji so
pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole med seboj stati-
stično značilno razlikujejo – čuječnost (F(7) = 6,62; p < 0,001). Pri spremenljiv-
ki Bonferronijeve post-hoc primerjave kažejo, da obstajajo statistično značilne
razlike med osnovno šolo z nizko stopnjo tveganja in gimnazijo z nizko stop-
njo tveganja (p < 0,001), pri čemer imajo posamezniki_ce v slednji skupini niž-
je povprečje, ter med osnovno šolo z visoko stopnjo tveganja in gimnazijo z
nizko stopnjo tveganja (p < 0,001), kjer imajo udeleženci_ke v slednji skupi-
ni prav tako nižje povprečje. Ostale parne primerjave niso statistično značilne
(vsi p > 0,010).
Pri spremenljivki anksioznost smo zaradi približno normalne porazdelitve,
a nezadovoljenosti predpostavke o homogenosti varianc, izvedle Welchev ro-
bustni test enakosti povprečij. Povprečne vrednosti spremenljivke anksioznost
se med skupinami tipov in stopnjo rizičnosti šole med seboj statistično značil-
no razlikujejo (F(7, 344,297) = 6,00; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc primer-
java s prilagojeno mejo statistične pomembnosti je pokazala, da pri spremen-
ljivki anksioznost obstajajo statistično pomembne razlike med osnovno šolo z
nizko stopnjo tveganja in gimnazijo z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001), kjer
ima slednja višje povprečje, ter med gimnazijo z nizko stopnjo tveganja in sre-
dnjo poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p = 0,001), kjer ima slednja nižjo
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
z visokim tveganjem in nazadnje gimnazija z nizkim tveganjem.
Različnost (χ2(7) = 30,89; p < 0,001): 33,79; p < 0,001): osnovna šola z nizkim
tveganjem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,30; p = 0,001), osnovna šola
z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,09; p =
0,002), gimnazija z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tvega-
njem (Z = –3,89; p < 0,001), gimnazija z visokim tveganjem in srednja poklicna
šola z visokim tveganjem (Z = –3,90; p < 0,001), srednja poklicna šola z nizkim
tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tveganjem (Z = –3,77; p < 0,001);
vsi ostali p > 0,005. Najnižje povprečje ima nižja poklicna šola z visokim tvega-
njem, nato osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokovna šola z visokim
tveganjem, srednja strokovna šola z nizkim tveganjem, osnovna šola z nizkim
tveganjem, gimnazija z visokim tveganjem, gimnazija z nizkim tveganjem in
nazadnje srednja poklicna šola z nizkim tveganjem.
Prispevanje (χ2(7) = 17,78; p = 0,013): gimnazija z nizkim tveganjem in sre-
dnja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,07; p = 0,002); vsi ostali p >
0,007. Nižje povprečje ima gimnazija z nizkim tveganjem v primerjavi s srednjo
434 poklicno šolo z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki ču-
ječnost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Slednji so
pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole med seboj stati-
stično značilno razlikujejo – čuječnost (F(7) = 6,62; p < 0,001). Pri spremenljiv-
ki Bonferronijeve post-hoc primerjave kažejo, da obstajajo statistično značilne
razlike med osnovno šolo z nizko stopnjo tveganja in gimnazijo z nizko stop-
njo tveganja (p < 0,001), pri čemer imajo posamezniki_ce v slednji skupini niž-
je povprečje, ter med osnovno šolo z visoko stopnjo tveganja in gimnazijo z
nizko stopnjo tveganja (p < 0,001), kjer imajo udeleženci_ke v slednji skupi-
ni prav tako nižje povprečje. Ostale parne primerjave niso statistično značilne
(vsi p > 0,010).
Pri spremenljivki anksioznost smo zaradi približno normalne porazdelitve,
a nezadovoljenosti predpostavke o homogenosti varianc, izvedle Welchev ro-
bustni test enakosti povprečij. Povprečne vrednosti spremenljivke anksioznost
se med skupinami tipov in stopnjo rizičnosti šole med seboj statistično značil-
no razlikujejo (F(7, 344,297) = 6,00; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc primer-
java s prilagojeno mejo statistične pomembnosti je pokazala, da pri spremen-
ljivki anksioznost obstajajo statistično pomembne razlike med osnovno šolo z
nizko stopnjo tveganja in gimnazijo z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001), kjer
ima slednja višje povprečje, ter med gimnazijo z nizko stopnjo tveganja in sre-
dnjo poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p = 0,001), kjer ima slednja nižjo
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
