Page 431 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 431
01), srednja strokovna šola z visokim tveganjem in srednja poklicna šola z vi- 431
sokim tveganjem (Z = –4,05; p < 0,001), srednja strokovna šola z visokim tvega-
njem in nižja poklicna šola z visokim tveganjem (Z = –3,22; p < 0,001), srednja
poklicna šola z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tveganjem
(Z = –4,45; p < 0,001), srednja poklicna šola z nizkim tveganjem in nižja poklic-
na šola z visokim tveganjem (Z = –3,60; p < 0,001); vsi ostali p > 0,002. Najnižje
povprečje ima nižja poklicna šola z visokim tveganjem, nato srednja poklicna
šola z visokim tveganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokov-
na šola z nizkim tveganjem, gimnazija z visokim tveganjem, nižja poklicna šola
z nizkim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna šo-
la z visokim tveganjem gimnazija z nizkim tveganjem in nazadnje srednja po-
klicna šola z nizkim tveganjem.
Prispevanje (χ2(9) = 27,66; p = 0,001): gimnazija z nizkim tveganjem in sre-
dnja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,54; p < 0,001), gimnazija z niz-
kim tveganjem in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –4,10; p <
0,001); vsi ostali p > 0,002. Najnižje povprečje ima gimnazija z nizkim tvega-
njem, sledi srednja strokovna šola z nizkim tveganjem in nazadnje srednja po-
klicna šola z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki an-
ksioznost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Slednji
so pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole med seboj sta-
tistično značilno razlikujejo (F(9) = 5,05; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc pri-
merjava je pokazala, da so pomembne razlike razvidne med gimnazijo z nizko
stopnjo tveganja in srednjo poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001) –
višje povprečje dosegajo udeleženci_ke, ki obiskujejo gimnazijo z nizko stop-
njo rizičnosti. Ostale parne primerjave niso statistično značilne (vsi p > 0,013).
Pri spremenljivki čuječnost smo zaradi približno normalne porazdelitve
prav tako izvedle ANOVO, tudi tukaj je bila zadovoljena predpostavka o ho-
mogenosti varianc. Povprečne vrednosti čuječnosti se med skupinami tipov in
stopnjo rizičnosti šole med seboj statistično značilno razlikujejo (F(9) = 4,13; p
< 0,001). Bonferronijeva post-hoc primerjava je pokazala, da nobena parna pri-
merjava ni pomembna, saj ne presega nove prilagojene pomembne vrednos-
ti (0,05/45 znaša 0,001; vsi p > 0,005).
sokim tveganjem (Z = –4,05; p < 0,001), srednja strokovna šola z visokim tvega-
njem in nižja poklicna šola z visokim tveganjem (Z = –3,22; p < 0,001), srednja
poklicna šola z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z visokim tveganjem
(Z = –4,45; p < 0,001), srednja poklicna šola z nizkim tveganjem in nižja poklic-
na šola z visokim tveganjem (Z = –3,60; p < 0,001); vsi ostali p > 0,002. Najnižje
povprečje ima nižja poklicna šola z visokim tveganjem, nato srednja poklicna
šola z visokim tveganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokov-
na šola z nizkim tveganjem, gimnazija z visokim tveganjem, nižja poklicna šola
z nizkim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna šo-
la z visokim tveganjem gimnazija z nizkim tveganjem in nazadnje srednja po-
klicna šola z nizkim tveganjem.
Prispevanje (χ2(9) = 27,66; p = 0,001): gimnazija z nizkim tveganjem in sre-
dnja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,54; p < 0,001), gimnazija z niz-
kim tveganjem in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –4,10; p <
0,001); vsi ostali p > 0,002. Najnižje povprečje ima gimnazija z nizkim tvega-
njem, sledi srednja strokovna šola z nizkim tveganjem in nazadnje srednja po-
klicna šola z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki an-
ksioznost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANOVE. Slednji
so pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole med seboj sta-
tistično značilno razlikujejo (F(9) = 5,05; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc pri-
merjava je pokazala, da so pomembne razlike razvidne med gimnazijo z nizko
stopnjo tveganja in srednjo poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001) –
višje povprečje dosegajo udeleženci_ke, ki obiskujejo gimnazijo z nizko stop-
njo rizičnosti. Ostale parne primerjave niso statistično značilne (vsi p > 0,013).
Pri spremenljivki čuječnost smo zaradi približno normalne porazdelitve
prav tako izvedle ANOVO, tudi tukaj je bila zadovoljena predpostavka o ho-
mogenosti varianc. Povprečne vrednosti čuječnosti se med skupinami tipov in
stopnjo rizičnosti šole med seboj statistično značilno razlikujejo (F(9) = 4,13; p
< 0,001). Bonferronijeva post-hoc primerjava je pokazala, da nobena parna pri-
merjava ni pomembna, saj ne presega nove prilagojene pomembne vrednos-
ti (0,05/45 znaša 0,001; vsi p > 0,005).
