Page 428 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 428
–5,42; p < 0,001), gimnazija z visokim tveganjem in srednja poklicna šola z viso-
kim tveganjem (Z = –3,35; p = 0,001), srednja strokovna šola z nizkim tveganjem
in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,50; p < 0,001); vsi ostali p >
0,002. Najnižje povprečje ima gimnazija z visokim tveganjem, sledijo gimnazi-
ja z nizkim tveganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokovna šo-
la z nizkim tveganjem, nižja poklicna šola z visokim tveganjem, osnovna šola
z visokim tveganjem, srednja strokovna šola z visokim tveganjem, srednja po-
klicna šola z visokim tveganjem, srednja poklicna šola z nizkim tveganjem in
nazadnje nižja poklicna šola z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Test homogenosti varianc je pokazal nehomogenost varianc pri obeh mer-
jenih spremenljivkah (vsi p < 0,001), zato smo nadalje interpretirale rezulta-
te Welchevega robustnega testa za preverjanje enakosti povprečij. Pri spre-
menljivki anksioznost so razlike med različnimi skupinami rizika opazne (F(9,
211,098) = 3,28; p = 0,001), prav tako so se za statistično pomembne izkaza-
le razlike med skupinami pri spremenljivki čuječnost (F(9, 204,976) = 6,60; p <
428 0,001). Parne primerjave so pokazale, da pri spremenljivki anksioznost nobena
izmed slednjih ni statistično značilna (vsi p > 0,016), pri spremenljivki čuječnost
pa so statistično pomembne razlike pri skupinah osnovne šole z nizko stopnjo
tveganja ter gimnazije z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001) ter osnovne šole z
visoko stopnjo tveganja in gimnazije z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001); vsi
ostali p > 0,008.
Drugo merjenje
Tabela 486: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik empatije,
čuječnosti in lestvice anksioznosti glede na stopnjo rizičnosti šol
v drugem merjenju
OŠ z niz- OŠ z vi- GIM z niz- GIM z vi- SSŠ z niz- SSŠ z vi- SPŠ z niz- SPŠ z vi- NPŠ z niz- NPŠ z vi-
kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim
ganjem tvegan- ganjem tveganjem ganjem tveganjem ganjem tveganjem ganjem tveganjem
jem
M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Empatična 3,48 0,72 3,63 0,72 3,69 0,62 3,56 0,60 3,59 0,65 3,60 0,65 3,55 0,62 3,37 0,64 3,47 0,43 3,33 0,60
skrb
Zavzemanje 3,20 0,65 3,26 0,65 3,41 0,62 3,29 0,55 3,36 0,60 3,42 0,62 3,31 0,54 3,11 0,52 3,21 0,62 3,16 0,56
perspektive
Anksioznost 2,72 0,83 2,76 0,85 2,97 0,84 2,76 0,82 2,73 0,85 2,87 0,85 2,50 0,81 2,52 0,77 2,30 0,90 3,30 0,87
COVID-19 2,75 0,97 2,51 1,00 3,02 0,91 2,76 0,97 2,91 0,99 2,97 1,00 2,93 0,95 2,88 1,12 2,47 1,35 3,06 1,24
anksioznost
Čustva 2,48 0,92 2,48 0,93 2,77 0,94 2,57 0,87 2,53 0,93 2,67 0,95 2,28 0,84 2,34 0,84 1,99 0,84 3,14 0,99
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
kim tveganjem (Z = –3,35; p = 0,001), srednja strokovna šola z nizkim tveganjem
in srednja poklicna šola z nizkim tveganjem (Z = –3,50; p < 0,001); vsi ostali p >
0,002. Najnižje povprečje ima gimnazija z visokim tveganjem, sledijo gimnazi-
ja z nizkim tveganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, srednja strokovna šo-
la z nizkim tveganjem, nižja poklicna šola z visokim tveganjem, osnovna šola
z visokim tveganjem, srednja strokovna šola z visokim tveganjem, srednja po-
klicna šola z visokim tveganjem, srednja poklicna šola z nizkim tveganjem in
nazadnje nižja poklicna šola z nizkim tveganjem.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Test homogenosti varianc je pokazal nehomogenost varianc pri obeh mer-
jenih spremenljivkah (vsi p < 0,001), zato smo nadalje interpretirale rezulta-
te Welchevega robustnega testa za preverjanje enakosti povprečij. Pri spre-
menljivki anksioznost so razlike med različnimi skupinami rizika opazne (F(9,
211,098) = 3,28; p = 0,001), prav tako so se za statistično pomembne izkaza-
le razlike med skupinami pri spremenljivki čuječnost (F(9, 204,976) = 6,60; p <
428 0,001). Parne primerjave so pokazale, da pri spremenljivki anksioznost nobena
izmed slednjih ni statistično značilna (vsi p > 0,016), pri spremenljivki čuječnost
pa so statistično pomembne razlike pri skupinah osnovne šole z nizko stopnjo
tveganja ter gimnazije z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001) ter osnovne šole z
visoko stopnjo tveganja in gimnazije z nizko stopnjo tveganja (p < 0,001); vsi
ostali p > 0,008.
Drugo merjenje
Tabela 486: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik empatije,
čuječnosti in lestvice anksioznosti glede na stopnjo rizičnosti šol
v drugem merjenju
OŠ z niz- OŠ z vi- GIM z niz- GIM z vi- SSŠ z niz- SSŠ z vi- SPŠ z niz- SPŠ z vi- NPŠ z niz- NPŠ z vi-
kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim kim tve- sokim
ganjem tvegan- ganjem tveganjem ganjem tveganjem ganjem tveganjem ganjem tveganjem
jem
M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Empatična 3,48 0,72 3,63 0,72 3,69 0,62 3,56 0,60 3,59 0,65 3,60 0,65 3,55 0,62 3,37 0,64 3,47 0,43 3,33 0,60
skrb
Zavzemanje 3,20 0,65 3,26 0,65 3,41 0,62 3,29 0,55 3,36 0,60 3,42 0,62 3,31 0,54 3,11 0,52 3,21 0,62 3,16 0,56
perspektive
Anksioznost 2,72 0,83 2,76 0,85 2,97 0,84 2,76 0,82 2,73 0,85 2,87 0,85 2,50 0,81 2,52 0,77 2,30 0,90 3,30 0,87
COVID-19 2,75 0,97 2,51 1,00 3,02 0,91 2,76 0,97 2,91 0,99 2,97 1,00 2,93 0,95 2,88 1,12 2,47 1,35 3,06 1,24
anksioznost
Čustva 2,48 0,92 2,48 0,93 2,77 0,94 2,57 0,87 2,53 0,93 2,67 0,95 2,28 0,84 2,34 0,84 1,99 0,84 3,14 0,99
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
