Page 403 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 403
kim tveganjem in gimnazija z visokim tveganjem (Z = –4,04; p < 0,001), gi- 403
mnazija z visokim tveganjem in srednja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z
= –3,05; p < 0,001); vsi ostali p > 0,003. Najnižje povprečje ima gimnazija z viso-
kim tveganjem, sledi gimnazija z nizkim tveganjem, nato srednja strokovna šo-
la z visokim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna
šola z nizkim tveganjem, sledita srednja poklicna šola z nizkim in visokim tve-
ganjem, ki imata enako aritmetično sredino, ter nazadnje osnovna šola z niz-
kim tveganjem.
Pozitivna identiteta (χ2(7) = 29,00; p < 0,001): osnovna šola z nizkim tvega-
njem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,96; p < 0,001), osnovna šola z vi-
sokim tveganjem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,69; p < 0,001), gim-
nazija z nizkim tveganjem in srednja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z =
–3,30; p = 0,001), gimnazija z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z niz-
kim tveganjem (Z = –3,56; p < 0,001); vsi ostali p > 0,011. Najnižje povprečje
ima gimnazija z nizkim tveganjem, sledijo gimnazija z visokim tveganjem, sre-
dnja strokovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna šola z nizkim tve-
ganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem,
srednja poklicna šola z visokim tveganjem in nazadnje srednja poklicna šola z
nizkim tveganjem.
ANOVA za meje in pričakovanja ter pozitivne vrednote:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki me-
je in pričakovanja homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANO-
VE. Slednji so pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole
med seboj statistično značilno razlikujejo – meje in pričakovanja (F(7) = 3,01;
p = 0,004). Bonferronijeva post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične
pomembnosti je pri spremenljivki meje in pričakovanja pokazala, da so po-
membne razlike razvidne med gimnazijo z visoko stopnjo tveganja in srednjo
poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p = 0,001) – nižje povprečje dosegajo
udeleženci_ke, ki obiskujejo gimnazijo z visoko stopnjo rizičnosti. Ostale par-
ne primerjave niso statistično značilne (vsi p > 0,006).
Pri spremenljivki pozitivne vrednote smo zaradi približno normalne poraz-
delitve, a nezadovoljenosti predpostavke o homogenosti varianc, izvedle Wel-
chev robustni test enakosti povprečij. Povprečne vrednosti spremenljivke po-
zitivne vrednote se med skupinami tipov in stopnjo rizičnosti šole med seboj
statistično značilno razlikujejo (F(7, 347,317) = 2,36; p = 0,023). Bonferronijeva
post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične pomembnosti je pokaza-
la, da pri spremenljivki pozitivne vrednote nobena parna primerjava ni po-
membna, saj ne presega nove prilagojene pomembne vrednosti (0,05/28 zna-
ša 0,002; vsi p > 0,004).
mnazija z visokim tveganjem in srednja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z
= –3,05; p < 0,001); vsi ostali p > 0,003. Najnižje povprečje ima gimnazija z viso-
kim tveganjem, sledi gimnazija z nizkim tveganjem, nato srednja strokovna šo-
la z visokim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna
šola z nizkim tveganjem, sledita srednja poklicna šola z nizkim in visokim tve-
ganjem, ki imata enako aritmetično sredino, ter nazadnje osnovna šola z niz-
kim tveganjem.
Pozitivna identiteta (χ2(7) = 29,00; p < 0,001): osnovna šola z nizkim tvega-
njem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,96; p < 0,001), osnovna šola z vi-
sokim tveganjem in gimnazija z nizkim tveganjem (Z = –3,69; p < 0,001), gim-
nazija z nizkim tveganjem in srednja strokovna šola z nizkim tveganjem (Z =
–3,30; p = 0,001), gimnazija z nizkim tveganjem in srednja poklicna šola z niz-
kim tveganjem (Z = –3,56; p < 0,001); vsi ostali p > 0,011. Najnižje povprečje
ima gimnazija z nizkim tveganjem, sledijo gimnazija z visokim tveganjem, sre-
dnja strokovna šola z visokim tveganjem, srednja strokovna šola z nizkim tve-
ganjem, osnovna šola z nizkim tveganjem, osnovna šola z visokim tveganjem,
srednja poklicna šola z visokim tveganjem in nazadnje srednja poklicna šola z
nizkim tveganjem.
ANOVA za meje in pričakovanja ter pozitivne vrednote:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivki me-
je in pričakovanja homogene, zato smo nadalje interpretirale rezultate ANO-
VE. Slednji so pokazali, da se skupine glede na različne tipe in rizičnost šole
med seboj statistično značilno razlikujejo – meje in pričakovanja (F(7) = 3,01;
p = 0,004). Bonferronijeva post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične
pomembnosti je pri spremenljivki meje in pričakovanja pokazala, da so po-
membne razlike razvidne med gimnazijo z visoko stopnjo tveganja in srednjo
poklicno šolo z nizko stopnjo tveganja (p = 0,001) – nižje povprečje dosegajo
udeleženci_ke, ki obiskujejo gimnazijo z visoko stopnjo rizičnosti. Ostale par-
ne primerjave niso statistično značilne (vsi p > 0,006).
Pri spremenljivki pozitivne vrednote smo zaradi približno normalne poraz-
delitve, a nezadovoljenosti predpostavke o homogenosti varianc, izvedle Wel-
chev robustni test enakosti povprečij. Povprečne vrednosti spremenljivke po-
zitivne vrednote se med skupinami tipov in stopnjo rizičnosti šole med seboj
statistično značilno razlikujejo (F(7, 347,317) = 2,36; p = 0,023). Bonferronijeva
post-hoc primerjava s prilagojeno mejo statistične pomembnosti je pokaza-
la, da pri spremenljivki pozitivne vrednote nobena parna primerjava ni po-
membna, saj ne presega nove prilagojene pomembne vrednosti (0,05/28 zna-
ša 0,002; vsi p > 0,004).
