Page 367 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 367
h (Z = –3,64; p < 0,001), ne učim se nobenega tujega jezika in učim se štiri (Z 367
= –3,03; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z = –4,69; p < 0,001), učim
se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,80; p < 0,001), vsi ostali p > 0,018. Največ te-
lesnega nasilja poročajo tisti_e, ki se ne učijo nobenega jezika, sledijo tisti_e z
enim, nato dvema jezikoma in nazadnje skupaj osebe, ki govorijo tri ali štiri tu-
je jezike, pri čemer sta povprečji slednjih dveh skupin enaki.
Telesna viktimizacija (χ2(5) = 23,24; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega
jezika in učim se štiri (Z = –3,06; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva
(Z = –3,25; p = 0,001), vsi ostali p > 0,004. Vrstni red je tudi tukaj enak kot pri te-
lesnem nasilju, in sicer imajo najvišje povprečje tisti_e, ki se ne učijo nobene-
ga tujega jezika in tako naprej do posameznic_kov, ki se učijo še štiri jezike po-
leg maternega.
Spletna viktimizacija (χ2(5) = 16,24; p = 0,006): ne učim se nobenega tujega
jezika in učim se enega (Z = –3,02; p = 0,003), ne učim se nobenega tujega je-
zika in učim se dva (Z = –2,97; p = 0,003), ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se tri (Z = –3,57; p < 0,001), ne učim se nobenega tujega jezika in učim se
štiri (Z = –3,44; p = 0,001), vsi ostali p > 0,013. Vrstni red je tudi tukaj enak kot pri
obeh zgornjih spremenljivkah, in sicer imajo najvišje povprečje tisti_e, ki se ne
učijo nobenega tujega jezika in tako naprej do posameznic_kov, ki se učijo še
štiri jezike poleg maternega.
Drugo merjenje
Tabela 437: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik medvrstniških
odnosov: nasilno vedenje in viktimizacija glede na število jezikov, ki se
jih učenec_ka oz. dijak_inja uči v drugem merjenju
Noben tuj jezik En tuj jezik Dva tuja jezika Tri tuje jezike Štiri tuje jezike Pet tujih jezikov
Nasilno vedenje M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Besedno nasilje 1,53 0,69 1,40 0,74 1,45 0,76 1,38 0,70 1,34 0,67 1,67 0,80
Odnosno nasilje 1,59 0,73 1,51 0,87 1,60 0,93 1,48 0,81 1,49 0,81 1,88 0,93
Viktimizacija 1,46 0,68 1,28 0,70 1,29 0,70 1,28 0,65 1,19 0,59 1,45 0,74
Besedna viktimizacija 1,48 0,62 1,40 0,84 1,44 0,82 1,37 0,68 1,34 0,64 1,53 0,66
Odnosna viktimizacija 1,59 0,72 1,48 0,94 1,52 0,90 1,44 0,77 1,44 0,76 1,64 0,74
Spletno nasilje 1,36 0,62 1,32 0,82 1,37 0,81 1,30 0,66 1,24 0,62 1,42 0,66
Spletna viktimizacija 1,22 0,36 1,21 0,61 1,24 0,59 1,20 0,52 1,18 0,47 1,35 0,60
1,20 0,32 1,17 0,62 1,18 0,59 1,12 0,40 1,13 0,53 1,21 0,49
= –3,03; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z = –4,69; p < 0,001), učim
se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,80; p < 0,001), vsi ostali p > 0,018. Največ te-
lesnega nasilja poročajo tisti_e, ki se ne učijo nobenega jezika, sledijo tisti_e z
enim, nato dvema jezikoma in nazadnje skupaj osebe, ki govorijo tri ali štiri tu-
je jezike, pri čemer sta povprečji slednjih dveh skupin enaki.
Telesna viktimizacija (χ2(5) = 23,24; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega
jezika in učim se štiri (Z = –3,06; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva
(Z = –3,25; p = 0,001), vsi ostali p > 0,004. Vrstni red je tudi tukaj enak kot pri te-
lesnem nasilju, in sicer imajo najvišje povprečje tisti_e, ki se ne učijo nobene-
ga tujega jezika in tako naprej do posameznic_kov, ki se učijo še štiri jezike po-
leg maternega.
Spletna viktimizacija (χ2(5) = 16,24; p = 0,006): ne učim se nobenega tujega
jezika in učim se enega (Z = –3,02; p = 0,003), ne učim se nobenega tujega je-
zika in učim se dva (Z = –2,97; p = 0,003), ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se tri (Z = –3,57; p < 0,001), ne učim se nobenega tujega jezika in učim se
štiri (Z = –3,44; p = 0,001), vsi ostali p > 0,013. Vrstni red je tudi tukaj enak kot pri
obeh zgornjih spremenljivkah, in sicer imajo najvišje povprečje tisti_e, ki se ne
učijo nobenega tujega jezika in tako naprej do posameznic_kov, ki se učijo še
štiri jezike poleg maternega.
Drugo merjenje
Tabela 437: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik medvrstniških
odnosov: nasilno vedenje in viktimizacija glede na število jezikov, ki se
jih učenec_ka oz. dijak_inja uči v drugem merjenju
Noben tuj jezik En tuj jezik Dva tuja jezika Tri tuje jezike Štiri tuje jezike Pet tujih jezikov
Nasilno vedenje M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Besedno nasilje 1,53 0,69 1,40 0,74 1,45 0,76 1,38 0,70 1,34 0,67 1,67 0,80
Odnosno nasilje 1,59 0,73 1,51 0,87 1,60 0,93 1,48 0,81 1,49 0,81 1,88 0,93
Viktimizacija 1,46 0,68 1,28 0,70 1,29 0,70 1,28 0,65 1,19 0,59 1,45 0,74
Besedna viktimizacija 1,48 0,62 1,40 0,84 1,44 0,82 1,37 0,68 1,34 0,64 1,53 0,66
Odnosna viktimizacija 1,59 0,72 1,48 0,94 1,52 0,90 1,44 0,77 1,44 0,76 1,64 0,74
Spletno nasilje 1,36 0,62 1,32 0,82 1,37 0,81 1,30 0,66 1,24 0,62 1,42 0,66
Spletna viktimizacija 1,22 0,36 1,21 0,61 1,24 0,59 1,20 0,52 1,18 0,47 1,35 0,60
1,20 0,32 1,17 0,62 1,18 0,59 1,12 0,40 1,13 0,53 1,21 0,49
