Page 119 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 119
6.0 Šolske ocene 119
Pri porazdelitvah spremenljivk, ki so odstopale od normalne porazdelitve vsaj
v eni izmed skupin ocen, smo izvedle Kruskal-Wallisove teste. V prvem merje-
nju so bile to porazdelitve vseh spremenljivk, razen čuječnosti in anksioznosti,
v drugem in tretjem merjenju pa so bile to porazdelitve vseh spremenljivk,
razen spremenljivk pozitivne vrednote, anksioznost in čuječnost. V četrtem
merjenju so bile to porazdelitve večine spremenljivk, razen za meje in priča-
kovanja, pozitivne vrednote, kompetentnost, empatična skrb, anksioznost,
COVID-19 anksioznost, čustva in čuječnost.
V drugem in tretjem merjenju v skupini posameznic_kov, ki imajo ocene
slabše od zadostnih, ni bilo dovolj veliko udeleženk_cev, zato smo v nadaljnje
primerjave za drugo in tretje merjenje vključile le sedem skupin, in sicer ve-
činoma zadostne, pol zadostnih pol dobrih, večinoma dobre, pol prav dob-
rih pol dobrih, večinoma prav dobre, pol prav dobrih pol odličnih in večinoma
odlične ocene. V četrtem merjenju pa je bilo premalo udeleženk_cev v skupi-
ni, kjer imajo ocene slabše od zadostnih ter v skupini z večinoma zadostnimi
ocenami, zato smo v nadaljnje primerjave za četrto merjenje vključile le šest
skupin, in sicer pol zadostnih pol dobrih, večinoma dobre, pol prav dobrih pol
dobrih, večinoma prav dobre, pol prav dobrih pol odličnih in večinoma odlič-
ne ocene.
V primeru statistično značilnih razlik smo uporabile še več Mann-W-
hitneyjevih testov, da smo izračunale parne primerjave med posameznimi
skupinami; pri statističnem zaključevanju smo prilagodile mejo statistične
pomembnosti. V prvem merjenju je bila ta 0,05/28 = 0,002; v drugem merje-
nju 0,05/21 = 0,002; v tretjem merjenju 0,05/21 = 0,002; ter v četrtem merjenju
0,05/15= 0,003. ANOVO z Bonferronijevim post-hoc testom smo v prvem mer-
jenju izvedle pri spremenljivkah čuječnost in anksioznost, v drugem in tretjem
merjenju pri spremenljivkah pozitivne vrednote, anksioznost in čuječnost, ter
v četrtem merjenju pri spremenljivkah meje in pričakovanja, pozitivne vredno-
te, kompetentnost, empatična skrb, anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva
in čuječnost.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
Pri porazdelitvah spremenljivk, ki so odstopale od normalne porazdelitve vsaj
v eni izmed skupin ocen, smo izvedle Kruskal-Wallisove teste. V prvem merje-
nju so bile to porazdelitve vseh spremenljivk, razen čuječnosti in anksioznosti,
v drugem in tretjem merjenju pa so bile to porazdelitve vseh spremenljivk,
razen spremenljivk pozitivne vrednote, anksioznost in čuječnost. V četrtem
merjenju so bile to porazdelitve večine spremenljivk, razen za meje in priča-
kovanja, pozitivne vrednote, kompetentnost, empatična skrb, anksioznost,
COVID-19 anksioznost, čustva in čuječnost.
V drugem in tretjem merjenju v skupini posameznic_kov, ki imajo ocene
slabše od zadostnih, ni bilo dovolj veliko udeleženk_cev, zato smo v nadaljnje
primerjave za drugo in tretje merjenje vključile le sedem skupin, in sicer ve-
činoma zadostne, pol zadostnih pol dobrih, večinoma dobre, pol prav dob-
rih pol dobrih, večinoma prav dobre, pol prav dobrih pol odličnih in večinoma
odlične ocene. V četrtem merjenju pa je bilo premalo udeleženk_cev v skupi-
ni, kjer imajo ocene slabše od zadostnih ter v skupini z večinoma zadostnimi
ocenami, zato smo v nadaljnje primerjave za četrto merjenje vključile le šest
skupin, in sicer pol zadostnih pol dobrih, večinoma dobre, pol prav dobrih pol
dobrih, večinoma prav dobre, pol prav dobrih pol odličnih in večinoma odlič-
ne ocene.
V primeru statistično značilnih razlik smo uporabile še več Mann-W-
hitneyjevih testov, da smo izračunale parne primerjave med posameznimi
skupinami; pri statističnem zaključevanju smo prilagodile mejo statistične
pomembnosti. V prvem merjenju je bila ta 0,05/28 = 0,002; v drugem merje-
nju 0,05/21 = 0,002; v tretjem merjenju 0,05/21 = 0,002; ter v četrtem merjenju
0,05/15= 0,003. ANOVO z Bonferronijevim post-hoc testom smo v prvem mer-
jenju izvedle pri spremenljivkah čuječnost in anksioznost, v drugem in tretjem
merjenju pri spremenljivkah pozitivne vrednote, anksioznost in čuječnost, ter
v četrtem merjenju pri spremenljivkah meje in pričakovanja, pozitivne vredno-
te, kompetentnost, empatična skrb, anksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva
in čuječnost.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
