Page 117 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 117
Čuječnost (χ2(4) = 47,56; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –5,99; p 117
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,34; p < 0,001),
gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,41; p = 0,001); vsi ostali p >
0,007. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Različnost (χ2(4) = 13,41; p = 0,009): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,10; p =
0,002), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,05; p = 0,002); vsi
ostali p > 0,209. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri niž-
jem poklicnem izobraževanju, sledijo gimnazija, srednje poklicno izobraževa-
nje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Prispevanje (χ2(4) = 15,57; p = 0,004): gimnazija in srednje strokovno izo-
braževanje (Z = –3,29; p = 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje
(Z = –2,95; p = 0,003); vsi ostali p > 0,059. Najvišje povprečje pri tej spremen-
ljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje po-
klicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola in nazad-
nje gimnazija.
ANOVA za anksioznost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da variance pri spremenljivki anksio-
znost niso homogene, zato smo nadalje upoštevale rezultate robustnega Wel-
chevega testa za enakost povprečij. Povprečne vrednosti anksioznosti se med
skupinami tipov šole med seboj statistično značilno razlikujejo (F(4, 124,823)
= 8,72; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc primerjava je pokazala, da so po-
membne razlike razvidne med osnovno šolo in gimnazijo (p < 0,001), pri čemer
imajo gimnazijci_ke višjo aritmetično sredino v primerjavi z osnovnošolci_ka-
mi, ter med gimnazijo in srednje poklicnim izobraževanjem (p < 0,001), pri če-
mer je višje povprečje razvidno pri gimnazijcih_kah. Ostale parne primerjave
niso statistično značilne (vsi p > 0,025).
Četrto merjenje
Tabela 99: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za vprašalnik empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v četrtem
merjenju
Empatična skrb Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno izobraževanje
Zavzemanje perspektive M SD M SD M SD
3,63 0,65 3,54 0,67 3,58 0,67
Anksioznost 3,42 0,60 3,39 0,61 3,42 0,65
2,37 0,63 2,22 0,61 2,25 0,68
kvantitativni del: analize vprašalnikov
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,34; p < 0,001),
gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,41; p = 0,001); vsi ostali p >
0,007. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem po-
klicnem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola,
srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Različnost (χ2(4) = 13,41; p = 0,009): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,10; p =
0,002), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,05; p = 0,002); vsi
ostali p > 0,209. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri niž-
jem poklicnem izobraževanju, sledijo gimnazija, srednje poklicno izobraževa-
nje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Prispevanje (χ2(4) = 15,57; p = 0,004): gimnazija in srednje strokovno izo-
braževanje (Z = –3,29; p = 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje
(Z = –2,95; p = 0,003); vsi ostali p > 0,059. Najvišje povprečje pri tej spremen-
ljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje po-
klicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola in nazad-
nje gimnazija.
ANOVA za anksioznost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da variance pri spremenljivki anksio-
znost niso homogene, zato smo nadalje upoštevale rezultate robustnega Wel-
chevega testa za enakost povprečij. Povprečne vrednosti anksioznosti se med
skupinami tipov šole med seboj statistično značilno razlikujejo (F(4, 124,823)
= 8,72; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc primerjava je pokazala, da so po-
membne razlike razvidne med osnovno šolo in gimnazijo (p < 0,001), pri čemer
imajo gimnazijci_ke višjo aritmetično sredino v primerjavi z osnovnošolci_ka-
mi, ter med gimnazijo in srednje poklicnim izobraževanjem (p < 0,001), pri če-
mer je višje povprečje razvidno pri gimnazijcih_kah. Ostale parne primerjave
niso statistično značilne (vsi p > 0,025).
Četrto merjenje
Tabela 99: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za vprašalnik empatije, čuječnost in lestvice anksioznosti v četrtem
merjenju
Empatična skrb Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno izobraževanje
Zavzemanje perspektive M SD M SD M SD
3,63 0,65 3,54 0,67 3,58 0,67
Anksioznost 3,42 0,60 3,39 0,61 3,42 0,65
2,37 0,63 2,22 0,61 2,25 0,68
kvantitativni del: analize vprašalnikov
