Page 114 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 114
ela 96: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za pripadnost, različnost in prispevanje v drugem merjenju
Pripadnost Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
Različnost izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Prispevanje M SD M SD M SD M SD M SD
3,03 0,60 3,03 0,53
3,48 0,99 3,64 0,90 3,08 0,50 3,05 0,45 3,04 0,76
2,54 0,70 2,47 0,61
3,54 1,00 3,20 0,90 3,35 1,06
2,60 0,65 2,72 0,81 2,76 0,70
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 23,69; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–4,28; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,07; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,207. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledijo gimnazija, srednje po-
klicno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Čustva (χ2(4) = 21,36; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,30; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,52; p < 0,001); vsi os-
114 tali p > 0,023. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo gimnazije sledi-
jo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje
in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Skrbi (χ2(4) = 19,69; p = 0,001): osnovna šola in srednje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,65; p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z =
–4,09; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in srednje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,51; p < 0,001); vsi ostali p > 0,125. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe s končano osnovno šolo, sledijo gimnazija, srednje
strokovno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje po-
klicno izobraževanje.
Odločanje (χ2(4) = 22,98; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,42; p
= 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –,11; p = 0,002), gi-
mnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,80; p < 0,001); vsi ostali p >
0,041. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gimnaziji, sle-
dijo nižje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna
šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Različnost (χ2(4) = 17,04; p = 0,002): gimnazija in srednje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,85; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in srednje poklic-
no izobraževanje (Z = –2,90; p = 0,004); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje
pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izo-
braževanje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje po-
klicno izobraževanje.
Prispevanje (χ2(4) = 15,23; p = 0,004): gimnazija in srednje strokovno izobra-
ževanje (Z = –3,35; p = 0,001); vsi ostali p > 0,026. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
za pripadnost, različnost in prispevanje v drugem merjenju
Pripadnost Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
Različnost izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Prispevanje M SD M SD M SD M SD M SD
3,03 0,60 3,03 0,53
3,48 0,99 3,64 0,90 3,08 0,50 3,05 0,45 3,04 0,76
2,54 0,70 2,47 0,61
3,54 1,00 3,20 0,90 3,35 1,06
2,60 0,65 2,72 0,81 2,76 0,70
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 23,69; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–4,28; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,07; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,207. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledijo gimnazija, srednje po-
klicno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Čustva (χ2(4) = 21,36; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,30; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,52; p < 0,001); vsi os-
114 tali p > 0,023. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo gimnazije sledi-
jo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje
in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Skrbi (χ2(4) = 19,69; p = 0,001): osnovna šola in srednje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,65; p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z =
–4,09; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in srednje poklicno izobra-
ževanje (Z = –3,51; p < 0,001); vsi ostali p > 0,125. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe s končano osnovno šolo, sledijo gimnazija, srednje
strokovno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje po-
klicno izobraževanje.
Odločanje (χ2(4) = 22,98; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,42; p
= 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –,11; p = 0,002), gi-
mnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,80; p < 0,001); vsi ostali p >
0,041. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gimnaziji, sle-
dijo nižje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, osnovna
šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Različnost (χ2(4) = 17,04; p = 0,002): gimnazija in srednje poklicno izobraže-
vanje (Z = –3,85; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in srednje poklic-
no izobraževanje (Z = –2,90; p = 0,004); vsi ostali p > 0,011. Najvišje povprečje
pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izo-
braževanje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje po-
klicno izobraževanje.
Prispevanje (χ2(4) = 15,23; p = 0,004): gimnazija in srednje strokovno izobra-
ževanje (Z = –3,35; p = 0,001); vsi ostali p > 0,026. Najvišje povprečje pri tej spre-
menljivki dosegajo osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo srednje
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
