Page 116 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 116
ela 98: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za pripadnost, različnost in prispevanje v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Pripadnost M SD M SD M SD M SD M SD
Različnost 3,03 0,59 3,09 0,50
Prispevanje 3,46 1,08 3,69 0,90 3,10 0,53 3,16 0,48 2,98 0,55
2,54 0,68 2,47 0,58
3,51 0,96 3,59 0,92 3,73 1,01
2,61 0,66 2,68 0,69 2,69 1,04
Empatična skrb (χ2(4) = 15,16; p = 0,004): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,15; p
= 0,002), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,93; p = 0,003); vsi
ostali p > 0,036. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe iz gim-
nazije, sledijo srednje strokovno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje,
osnovna šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Zavzemanje perspektive (χ2(4) = 24,33; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,18; p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,59;
116 p < 0,001); vsi ostali p > 0,016. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izobraževanje, nižje poklicno izo-
braževanje, osnovna šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 25,09; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,34; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,16; p < 0,001); vsi ostali p > 0,216. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki do-
segajo osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledijo gimnazija, sre-
dnje poklicno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje osnov-
na šola.
Čustva (χ2(4) = 32,08; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,70; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –,00; p < 0,001); vsi os-
tali p > 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe s konča-
no gimnazijo, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje
poklicno izobraževanje in nazadnje nižje poklicno izobraževanje.
Skrbi (χ2(4) = 15,28; p = 0,004): gimnazija in srednje poklicno izobraževanje
(Z = –3,73; p < 0,001); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe s končano gimnazijo, sledijo srednje strokovno izobraževa-
nje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje poklicno
izobraževanje.
Odločanje (χ2(4) = 29,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,70; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,47; p = 0,001); vsi
ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gim-
naziji, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje poklicno
izobraževanje in nazadnje nižje poklicno izobraževanje.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
za pripadnost, različnost in prispevanje v tretjem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Pripadnost M SD M SD M SD M SD M SD
Različnost 3,03 0,59 3,09 0,50
Prispevanje 3,46 1,08 3,69 0,90 3,10 0,53 3,16 0,48 2,98 0,55
2,54 0,68 2,47 0,58
3,51 0,96 3,59 0,92 3,73 1,01
2,61 0,66 2,68 0,69 2,69 1,04
Empatična skrb (χ2(4) = 15,16; p = 0,004): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,15; p
= 0,002), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,93; p = 0,003); vsi
ostali p > 0,036. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe iz gim-
nazije, sledijo srednje strokovno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje,
osnovna šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
Zavzemanje perspektive (χ2(4) = 24,33; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,18; p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,59;
116 p < 0,001); vsi ostali p > 0,016. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izobraževanje, nižje poklicno izo-
braževanje, osnovna šola in nazadnje srednje poklicno izobraževanje.
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 25,09; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –4,34; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,16; p < 0,001); vsi ostali p > 0,216. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki do-
segajo osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledijo gimnazija, sre-
dnje poklicno izobraževanje, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje osnov-
na šola.
Čustva (χ2(4) = 32,08; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,70; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –,00; p < 0,001); vsi os-
tali p > 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe s konča-
no gimnazijo, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje
poklicno izobraževanje in nazadnje nižje poklicno izobraževanje.
Skrbi (χ2(4) = 15,28; p = 0,004): gimnazija in srednje poklicno izobraževanje
(Z = –3,73; p < 0,001); vsi ostali p > 0,006. Najvišje povprečje pri tej spremenljiv-
ki dosegajo osebe s končano gimnazijo, sledijo srednje strokovno izobraževa-
nje, osnovna šola, nižje poklicno izobraževanje in nazadnje srednje poklicno
izobraževanje.
Odločanje (χ2(4) = 29,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,70; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,47; p = 0,001); vsi
ostali p > 0,009. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v gim-
naziji, sledijo srednje strokovno izobraževanje, osnovna šola, srednje poklicno
izobraževanje in nazadnje nižje poklicno izobraževanje.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
