Page 122 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

< 0,001), večinoma dobre in večinoma prav dobre (Z = –5,80; p < 0,001), večino-
ma dobre in pol prav dobrih pol odličnih (Z = –8,50; p < 0,001), večinoma dob-
re in večinoma odlične (Z = –11,65; p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol
dobrih ter večinoma prav dobre (Z = –5,14; p < 0,001), približno pol prav dobrih
in pol dobrih ter pol prav dobrih in pol odličnih (Z = –8,65; p < 0,001), približno
pol prav dobrih in pol dobrih ter večinoma odlične (Z = –12,80; p < 0,001), veči-
noma prav dobre in večinoma odlične (Z = –7,60; p < 0,001) ter pol prav dobrih
in pol odličnih ter večinoma odlične (Z = –5,71; p < 0,001); vsi ostali p > 0,004.
Najbolj zavezani učenju so tisti_e z večinoma odličnimi ocenami, pol prav dob-
rimi in pol odličnimi, večinoma prav dobrimi, pol prav dobrimi in pol dobrimi,
sledijo pa tisti_e z večinoma zadostnimi, večinoma dobrimi, pol zadostnimi in
pol dobrimi ter nazadnje tisti_e z ocenami, slabšimi od zadostnih.

Pozitivne vrednote (χ2(7) = 65,93; p < 0,001): približno pol zadostnih in pol
dobrih ter večinoma prav dobre (Z = –4,45; p < 0,001), približno pol zadostnih
in pol dobrih ter pol prav dobrih in pol odličnih (Z = –4,34; p < 0,001), približ-
no pol zadostnih in pol dobrih ter večinoma odlične (Z = –5,34; p < 0,001), veči-
noma dobre in večinoma prav dobre (Z = –4,68; p < 0,001), večinoma dobre in
122 pol prav dobrih pol odličnih (Z = –4,57; p < 0,001), večinoma dobre in večinoma
odlične (Z = –5,80; p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol dobrih ter veči-
noma prav dobre (Z = –3,55; p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol dobrih
ter pol prav dobrih in pol odličnih (Z = –3,34; p < 0,001), približno pol prav dob-
rih in pol dobrih ter večinoma odlične (Z = –4,83; p < 0,001); vsi ostali p < 0,031.
Najvišje povprečje pri spremenljivki pozitivne vrednote dosegajo udeleženci_
ke z večinoma odličnimi ocenami, sledijo večinoma prav dobre, pol prav dob-
re pol odlične, večinoma zadostne, pol prav dobre pol dobre, večinoma dobre,
pol zadostne pol dobre in nazadnje slabše od zadostnih.

Socialne spretnosti (χ2(7) = 62,17; p < 0,001): približno pol zadostnih in pol
dobrih ter večinoma odlične (Z = –4,06; p < 0,001), večinoma dobre in večino-
ma prav dobre (Z = –4,74; p < 0,001), večinoma dobre in pol prav dobrih pol
odličnih (Z = –4,30; p < 0,001), večinoma dobre in večinoma odlične (Z = –5,82;
p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol dobrih ter večinoma prav dobre (Z
= –4,11; p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol dobrih ter pol prav dob-
rih in pol odličnih (Z = –3,52; p < 0,001), približno pol prav dobrih in pol dobrih
ter večinoma odlične (Z = –5,53; p < 0,001); vsi ostali p < 0,003. Pri spremenljiv-
ki socialne spretnosti imajo najvišjo aritmetično sredino v skupini z večino-
ma odličnimi ocenami, sledijo večinoma prav dobre, pol prav dobre pol odlič-
ne, večinoma zadostne, skupini pol prav dobrih pol dobrih ter pol zadostnih
pol dobrih imata enako povprečje, sledijo tisti_e z večinoma dobrimi ocena-
mi, medtem ko je najnižjo srednjo vrednost dosegla skupina oseb z ocenami,
slabšimi od zadostnih.

Pozitivna identiteta (χ2(7) = 28,92; p < 0,001): približno pol zadostnih in pol
dobrih ter večinoma odlične (Z = –4,08; p < 0,001), večinoma dobre in večino-

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij