Page 118 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 118
COVID-19 anksioznost Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno izobraževanje
Čustva M SD M SD M SD
Skrbi 2,55 1,00 2,49 0,89 2,58 0,99
2,73 0,95 2,54 0,87 2,57 0,96
Odločanje 3,38 0,90 3,15 0,92 3,17 0,99
Čuječnost 1,01 0,33 0,98 0,33 1,00 0,36
3,71 1,00 3,75 0,98 3,81 1,04
Tabela 100: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za pripadnost, različnost in prispevanje v četrtem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno izobraževanje
M SD M SD M SD
Pripadnost 3,07 0,60 3,05 0,56 3,06 0,57
Različnost 3,73 0,94 3,64 0,97 3,51 1,02
118 Prispevanje 2,51 0,66 2,41 0,67 2,55 0,70
Skrbi (χ2(2) = 6,28; p = 0,043): osnovna šola in gimnazija (Z = –2,57; p = 0,010);
vsi ostali p > 0,052. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v
osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Prispevanje (χ2(2) = 12,28; p = 0,002): gimnazija in srednje strokovno izo-
braževanje (Z = –3,43; p = 0,001); vsi ostali p > 0,092. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledi
osnovna šola in nazadnje gimnazija.
ANOVA za anksioznost, COVID-19 anksioznost ter čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivkah,
anksioznost in čuječnost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezulta-
te ANOVE. Le-ti so pokazali, da pri nobeni izmed navedenih spremenljivk med
skupinami treh različnih tipov šole (osnovna šola, gimnazija, srednje strokov-
no izobraževanje) ni statistično značilnih razlik – anksioznost (F(2, 1027) = 2,89;
p = 0,056), čuječnost (F(2, 1024) = 0,58; p = 0,561). Variance pri spremenljivki CO-
VID-19 anksioznost niso homogene (p = 0,009), zato smo nadalje upoštevale
rezultate robustnega Welchevega testa za enakost povprečij. Povprečne vred-
nosti COVID-19 anksioznosti se med skupinami tipov šole med seboj statistič-
no značilno ne razlikujejo (F(2, 339,862) = 1,14; p = 0,322).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Čustva M SD M SD M SD
Skrbi 2,55 1,00 2,49 0,89 2,58 0,99
2,73 0,95 2,54 0,87 2,57 0,96
Odločanje 3,38 0,90 3,15 0,92 3,17 0,99
Čuječnost 1,01 0,33 0,98 0,33 1,00 0,36
3,71 1,00 3,75 0,98 3,81 1,04
Tabela 100: Povprečja in standardne deviacije glede na tip šole
za pripadnost, različnost in prispevanje v četrtem merjenju
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno izobraževanje
M SD M SD M SD
Pripadnost 3,07 0,60 3,05 0,56 3,06 0,57
Različnost 3,73 0,94 3,64 0,97 3,51 1,02
118 Prispevanje 2,51 0,66 2,41 0,67 2,55 0,70
Skrbi (χ2(2) = 6,28; p = 0,043): osnovna šola in gimnazija (Z = –2,57; p = 0,010);
vsi ostali p > 0,052. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v
osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Prispevanje (χ2(2) = 12,28; p = 0,002): gimnazija in srednje strokovno izo-
braževanje (Z = –3,43; p = 0,001); vsi ostali p > 0,092. Najvišje povprečje pri tej
spremenljivki dosegajo osebe pri srednjem strokovnem izobraževanju, sledi
osnovna šola in nazadnje gimnazija.
ANOVA za anksioznost, COVID-19 anksioznost ter čuječnost:
Analiza homogenosti varianc je pokazala, da so variance pri spremenljivkah,
anksioznost in čuječnost homogene, zato smo nadalje interpretirale rezulta-
te ANOVE. Le-ti so pokazali, da pri nobeni izmed navedenih spremenljivk med
skupinami treh različnih tipov šole (osnovna šola, gimnazija, srednje strokov-
no izobraževanje) ni statistično značilnih razlik – anksioznost (F(2, 1027) = 2,89;
p = 0,056), čuječnost (F(2, 1024) = 0,58; p = 0,561). Variance pri spremenljivki CO-
VID-19 anksioznost niso homogene (p = 0,009), zato smo nadalje upoštevale
rezultate robustnega Welchevega testa za enakost povprečij. Povprečne vred-
nosti COVID-19 anksioznosti se med skupinami tipov šole med seboj statistič-
no značilno ne razlikujejo (F(2, 339,862) = 1,14; p = 0,322).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
