Page 112 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 112
Anksioznost (χ2(4) = 18,83; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,66;
p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,24; p = 0,001); vsi
ostali p > 0,048. Najbolj anksiozni so gimnazijci_ke, sledijo srednje poklicno iz-
obraženi_e in nazadnje osnovnošolci_ke.
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 24,18; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –3,83; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,29; p < 0,001); vsi ostali p > 0,015. Največ anksioznosti glede COVIDA-19 po-
ročajo srednje strokovno izobraženi_e, sledijo gimnazijci_ke in nazadnje tis-
ti_e v osnovni šoli.
Čustva (χ2(4) = 20,61; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,18; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,84; p = 0,004); vsi os-
tali p > 0,041. Največ čustev izražajo tisti_e v gimnazijah, sledi srednje poklicno
izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Odločanje (χ2(4) = 18,07; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,54; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,09; p = 0,002); vsi
ostali p > 0,066. Najbolj odločni so posamezniki_ce v gimnaziji, sledijo srednje
poklicno izobraženi_e in nazadnje osnovnošolci_ke.
112 Pripadnost (χ2(4) = 17,46; p = 0,002): gimnazija in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,58; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,32; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,006. Najvišjo stopnjo
pripadnosti izražajo osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izobraževa-
nje, srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje nižje poklicno
izobraženi.
Prispevanje (χ2(4) = 46,39; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,76; p
< 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,52; p < 0,001),
gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,63; p < 0,001), gimnazija
in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,72; p < 0,001), srednje strokovno izo-
braževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –6,11; p < 0,001), srednje stro-
kovno izobraževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,20; p = 0,001);
vsi ostali p > 0,349. Najvišje povprečje pri spremenljivki prispevanje dosegajo
srednje poklicno izobraženi_e, sledi nižje poklicno izobraževanje, nato osnov-
na šola in srednje strokovno izobraževanje z enakim povprečjem in nazadnje
z najnižjim gimnazija.
ANOVA za čuječnost:
Pri spremenljivki čuječnost smo zaradi približno normalne porazdelitve izved-
le ANOVO. Ker predpostavki o homogenosti varianc ni zadoščeno, smo upo-
števale rezultate robustnega Welchevega testa za enakost povprečij. Povpreč-
ne vrednosti čuječnosti se med skupinami tipov šole med seboj statistično
značilno razlikujejo (F(4, 223,123) = 13,31; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc pri-
merjava je pokazala, da so pomembne razlike razvidne med osnovno šolo in
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
p < 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,24; p = 0,001); vsi
ostali p > 0,048. Najbolj anksiozni so gimnazijci_ke, sledijo srednje poklicno iz-
obraženi_e in nazadnje osnovnošolci_ke.
COVID-19 anksioznost (χ2(4) = 24,18; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –3,83; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–4,29; p < 0,001); vsi ostali p > 0,015. Največ anksioznosti glede COVIDA-19 po-
ročajo srednje strokovno izobraženi_e, sledijo gimnazijci_ke in nazadnje tis-
ti_e v osnovni šoli.
Čustva (χ2(4) = 20,61; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –4,18; p <
0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,84; p = 0,004); vsi os-
tali p > 0,041. Največ čustev izražajo tisti_e v gimnazijah, sledi srednje poklicno
izobraževanje in nazadnje osnovna šola.
Odločanje (χ2(4) = 18,07; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,54; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,09; p = 0,002); vsi
ostali p > 0,066. Najbolj odločni so posamezniki_ce v gimnaziji, sledijo srednje
poklicno izobraženi_e in nazadnje osnovnošolci_ke.
112 Pripadnost (χ2(4) = 17,46; p = 0,002): gimnazija in nižje poklicno izobraževa-
nje (Z = –3,58; p < 0,001), srednje strokovno izobraževanje in nižje poklicno iz-
obraževanje (Z = –3,32; p = 0,001), srednje poklicno izobraževanje in nižje po-
klicno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003); vsi ostali p > 0,006. Najvišjo stopnjo
pripadnosti izražajo osebe v gimnaziji, sledijo srednje strokovno izobraževa-
nje, srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola in nazadnje nižje poklicno
izobraženi.
Prispevanje (χ2(4) = 46,39; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –3,76; p
< 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,52; p < 0,001),
gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,63; p < 0,001), gimnazija
in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,72; p < 0,001), srednje strokovno izo-
braževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –6,11; p < 0,001), srednje stro-
kovno izobraževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,20; p = 0,001);
vsi ostali p > 0,349. Najvišje povprečje pri spremenljivki prispevanje dosegajo
srednje poklicno izobraženi_e, sledi nižje poklicno izobraževanje, nato osnov-
na šola in srednje strokovno izobraževanje z enakim povprečjem in nazadnje
z najnižjim gimnazija.
ANOVA za čuječnost:
Pri spremenljivki čuječnost smo zaradi približno normalne porazdelitve izved-
le ANOVO. Ker predpostavki o homogenosti varianc ni zadoščeno, smo upo-
števale rezultate robustnega Welchevega testa za enakost povprečij. Povpreč-
ne vrednosti čuječnosti se med skupinami tipov šole med seboj statistično
značilno razlikujejo (F(4, 223,123) = 13,31; p < 0,001). Bonferronijeva post-hoc pri-
merjava je pokazala, da so pomembne razlike razvidne med osnovno šolo in
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
