Page 106 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 106
Nasilno vedenje (χ2(4) = 13,01; p = 0,011): osnovna šola in gimnazija (Z = –2,93; p
= 0,003), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,31; p = 0,001);
vsi ostali p > 0,260. Najvišje povprečje dosegajo tisti_e v osnovni šoli, sledi sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesno nasilje (χ2(4) = 78,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–8,08; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –5,66; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,50; p < 0,001), gi-
mnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,99; p < 0,001), srednje strokov-
no izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,17; p = 0,002); vsi ostali
p > 0,034. O največ telesnega nasilja poročajo tisti_e pri nižjem poklicnem izo-
braževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje, srednje stro-
kovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosno nasilje (χ2(4) = 18,70; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–2,97; p = 0,003); vsi ostali p > 0,006. Višje povprečje so dosegli posamezniki_
ce v osnovni šoli.
Viktimizacija (χ2(4) = 57,52; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –6,66;
p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –6,45; p <
106 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,08; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,133. Najvišjo viktimizacijo občutijo tisti_e v osnovni šoli, sledi-
jo srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazad-
nje gimnazija.
Telesna viktimizacija (χ2(4) = 104,36; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –9,17; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –7,11; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,94; p < 0,001), gi-
mnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,72; p < 0,001), srednje strokovno
izobraževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,88; p = 0,004), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,13; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,075. Najvišjo telesno viktimizacijo občutijo tisti_e v nižjem po-
klicnem izobraževanju, nato osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje, sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Besedna viktimizacija (χ2(4) = 48,93; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –6,26; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–5,83; p < 0,001); vsi ostali p > 0,008. Najvišje povprečje dosegajo posamezniki_
ce v osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosna viktimizacija (χ2(4) = 44,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –5,92; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z
= –4,81; p < 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,86; p =
0,004); vsi ostali p > 0,008. O najvišji odnosni viktimizaciji poročajo osebe pri
nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izo-
braževanje, nato srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
= 0,003), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,31; p = 0,001);
vsi ostali p > 0,260. Najvišje povprečje dosegajo tisti_e v osnovni šoli, sledi sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesno nasilje (χ2(4) = 78,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–8,08; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –5,66; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,50; p < 0,001), gi-
mnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,99; p < 0,001), srednje strokov-
no izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,17; p = 0,002); vsi ostali
p > 0,034. O največ telesnega nasilja poročajo tisti_e pri nižjem poklicnem izo-
braževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje, srednje stro-
kovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosno nasilje (χ2(4) = 18,70; p = 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–2,97; p = 0,003); vsi ostali p > 0,006. Višje povprečje so dosegli posamezniki_
ce v osnovni šoli.
Viktimizacija (χ2(4) = 57,52; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –6,66;
p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –6,45; p <
106 0,001), osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,08; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,133. Najvišjo viktimizacijo občutijo tisti_e v osnovni šoli, sledi-
jo srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazad-
nje gimnazija.
Telesna viktimizacija (χ2(4) = 104,36; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –9,17; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –7,11; p
< 0,001), gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,94; p < 0,001), gi-
mnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,72; p < 0,001), srednje strokovno
izobraževanje in srednje poklicno izobraževanje (Z = –2,88; p = 0,004), srednje
strokovno izobraževanje in nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,13; p = 0,002);
vsi ostali p > 0,075. Najvišjo telesno viktimizacijo občutijo tisti_e v nižjem po-
klicnem izobraževanju, nato osnovna šola, srednje poklicno izobraževanje, sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Besedna viktimizacija (χ2(4) = 48,93; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –6,26; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z =
–5,83; p < 0,001); vsi ostali p > 0,008. Najvišje povprečje dosegajo posamezniki_
ce v osnovni šoli, sledi srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosna viktimizacija (χ2(4) = 44,95; p < 0,001): osnovna šola in gimnazi-
ja (Z = –5,92; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z
= –4,81; p < 0,001), gimnazija in nižje poklicno izobraževanje (Z = –2,86; p =
0,004); vsi ostali p > 0,008. O najvišji odnosni viktimizaciji poročajo osebe pri
nižjem poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izo-
braževanje, nato srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
