Page 109 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 109
Osnovna šola Gimnazija Srednje strokovno Srednje poklicno Nižje poklicno
M SD izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Odnosna M SD 1,16 0,46 M SD M SD M SD
viktimizacija 1,34 0,73 1,19 0,44
1,22 0,52 1,10 0,36 1,24 0,57 1,34 0,79 1,61 1,34
Spletno nasilje 1,15 0,48
1,16 0,35 1,27 0,68 1,40 1,02
Spletna viktimizacija 1,10 0,33 1,24 0,72 1,45 1,12
Nasilno vedenje (χ2(4) = 43,58; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –6,07; p 109
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,70; p < 0,001);
vsi ostali p > 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe vpi-
sane v nižje poklicno izobraževanje, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izo-
braževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesno nasilje (χ2(4) = 74,45; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–8,16; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –5,09; p
< 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003), gi-
mnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,40; p < 0,001); vsi ostali p >
0,014. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v nižjem poklic-
nem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Besedno nasilje (χ2(4) = 30,93; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–4,92; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,84; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe v osnovni šoli, sledijo nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno iz-
obraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosno nasilje (χ2(4) = 39,42; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–5,75; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,59; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,052. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita osnovna šola in srednje po-
klicno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje strokovno izobra-
ževanje in nazadnje gimnazija.
Viktimizacija (χ2(4) = 55,76; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –7,11; p
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,71; p < 0,001),
osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,37; p = 0,001); vsi osta-
li p > 0,036. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem
poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izobraževa-
nje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesna viktimizacija (χ2(4) = 61,06; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –7,65; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,23;
p = 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,57; p < 0,001),
gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,07; p < 0,001), gimnazija in
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,06; p = 0,002); vsi ostali p > 0,196. Najvišje
kvantitativni del: analize vprašalnikov
M SD izobraževanje izobraževanje izobraževanje
Odnosna M SD 1,16 0,46 M SD M SD M SD
viktimizacija 1,34 0,73 1,19 0,44
1,22 0,52 1,10 0,36 1,24 0,57 1,34 0,79 1,61 1,34
Spletno nasilje 1,15 0,48
1,16 0,35 1,27 0,68 1,40 1,02
Spletna viktimizacija 1,10 0,33 1,24 0,72 1,45 1,12
Nasilno vedenje (χ2(4) = 43,58; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –6,07; p 109
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,70; p < 0,001);
vsi ostali p > 0,010. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe vpi-
sane v nižje poklicno izobraževanje, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izo-
braževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesno nasilje (χ2(4) = 74,45; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–8,16; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –5,09; p
< 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,01; p = 0,003), gi-
mnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,40; p < 0,001); vsi ostali p >
0,014. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe v nižjem poklic-
nem izobraževanju, sledijo srednje poklicno izobraževanje, osnovna šola, sre-
dnje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Besedno nasilje (χ2(4) = 30,93; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–4,92; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,84; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,007. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe v osnovni šoli, sledijo nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno iz-
obraževanje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Odnosno nasilje (χ2(4) = 39,42; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z =
–5,75; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,59; p
< 0,001); vsi ostali p > 0,052. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo
osebe pri nižjem poklicnem izobraževanju, sledita osnovna šola in srednje po-
klicno izobraževanje, ki imata enako povprečje, nato srednje strokovno izobra-
ževanje in nazadnje gimnazija.
Viktimizacija (χ2(4) = 55,76; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z = –7,11; p
< 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,71; p < 0,001),
osnovna šola in srednje poklicno izobraževanje (Z = –3,37; p = 0,001); vsi osta-
li p > 0,036. Najvišje povprečje pri tej spremenljivki dosegajo osebe pri nižjem
poklicnem izobraževanju, sledijo osnovna šola, srednje poklicno izobraževa-
nje, srednje strokovno izobraževanje in nazadnje gimnazija.
Telesna viktimizacija (χ2(4) = 61,06; p < 0,001): osnovna šola in gimnazija (Z
= –7,65; p < 0,001), osnovna šola in srednje strokovno izobraževanje (Z = –3,23;
p = 0,001), gimnazija in srednje strokovno izobraževanje (Z = –4,57; p < 0,001),
gimnazija in srednje poklicno izobraževanje (Z = –4,07; p < 0,001), gimnazija in
nižje poklicno izobraževanje (Z = –3,06; p = 0,002); vsi ostali p > 0,196. Najvišje
kvantitativni del: analize vprašalnikov
