Page 92 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 92
ec Semec in Jazbec (2018) je treba pri poučevanju nekega jezika izhajati
iz posameznika in njegovih že obstoječih jezikovnih kompetenc.
3. Pedagoški pristopi za razvijanje večjezičnosti
in raznojezičnosti
Spodbujanje in doseganje raznojezičnosti posameznikov in večjezičnosti v
družbi pomeni velik izziv za institucionalno učenje tujih jezikov. Tujejezi-
kovne didaktike, ki so se pretežno ukvarjale s posebnostmi pri učenju in
poučevanju posameznega jezika, so tako postavljene pred novo nalogo, saj
bodo morale v središče postaviti ne samo učenca dotičnega jezika, temveč
učenca z lastnim samosvojim jezikovnim repertoarjem, skupaj pa skratka
učence z raznolikimi sporazumevalnimi in medkulturnimi zmožnostmi.
Omenimo le nekaj novejših domačih del, ki raziskujejo različna področ-
ja, ki jih odstira poučevanje v kontekstu večjezičnosti. Cavaion (2020) npr.
predstavi didaktiko jezikov v stiku, kjer se posveča učenju jezikov v ob-
mejnem območju, Primere dobrih praks za poučevanje večjezičnosti najde-
mo tudi v Priročniku, nastalem v okviru projekta Jeziki štejejo (Čok, 2021),
poznan je tudi model poučevanja književnosti TILKA, ki ga razvija Miko-
lič (2016). Korak nasproti reševanju izzivov poučevanja večjezičnosti ponu-
ja Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam – ROPP,
ki smo ga v slovenščini dobili leta 2017, pet let po njegovem izidu. ROPP
(Candelier idr., 2017) poskuša z naborom referenčnih opisnikov, ki izha-
jajo iz pluralističnih pristopov, natančneje opredeliti zmožnosti in vire, ki
se lahko razvijejo kot posledica spremenjene (didaktične) paradigme. Kot
navaja ROPP (prav tam, str. 14-15) so na pouk tujih jezikov vplivali zlas-
ti štirje pluralistični pristopi, in sicer medkulturni pristop, integrirani di-
daktični pristop, medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki in jezi-
kovno prebujenje. Vsi pa se od tradicionalnih pristopov razlikujejo v tem,
da se odmikajo od »edninskih« pristopov (prav tam, str. 14), ki postavljajo
v ospredje en sam jezik. ROPP tako poskuša odigrati vlogo temeljnega pri-
pomočka, ki bi učiteljem jezikov, snovalcem učnih načrtov, snovalcem gra-
div in drugim udeleženim v jezikovnem izobraževanju pomagal ustvariti
sinergijo med različnimi pluralističnimi pristopi ter pripomogel k razvoju
medkulturne sporazumevalne zmožnosti. V naših vzgojno-izobraževalnih
ustanovah najdemo različne primere pluralističnih pristopov za razvijanje
večjezičnosti, vendar, kot lahko ugotovimo iz primerov dobrih praks, je nji-
hov delež precej majhen in pogosto sovpada z npr. z obeleževanjem Dne-
va jezikov, Dneva materinščin ipd. Za sistematično razvijanje večjezičnosti
92
iz posameznika in njegovih že obstoječih jezikovnih kompetenc.
3. Pedagoški pristopi za razvijanje večjezičnosti
in raznojezičnosti
Spodbujanje in doseganje raznojezičnosti posameznikov in večjezičnosti v
družbi pomeni velik izziv za institucionalno učenje tujih jezikov. Tujejezi-
kovne didaktike, ki so se pretežno ukvarjale s posebnostmi pri učenju in
poučevanju posameznega jezika, so tako postavljene pred novo nalogo, saj
bodo morale v središče postaviti ne samo učenca dotičnega jezika, temveč
učenca z lastnim samosvojim jezikovnim repertoarjem, skupaj pa skratka
učence z raznolikimi sporazumevalnimi in medkulturnimi zmožnostmi.
Omenimo le nekaj novejših domačih del, ki raziskujejo različna področ-
ja, ki jih odstira poučevanje v kontekstu večjezičnosti. Cavaion (2020) npr.
predstavi didaktiko jezikov v stiku, kjer se posveča učenju jezikov v ob-
mejnem območju, Primere dobrih praks za poučevanje večjezičnosti najde-
mo tudi v Priročniku, nastalem v okviru projekta Jeziki štejejo (Čok, 2021),
poznan je tudi model poučevanja književnosti TILKA, ki ga razvija Miko-
lič (2016). Korak nasproti reševanju izzivov poučevanja večjezičnosti ponu-
ja Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam – ROPP,
ki smo ga v slovenščini dobili leta 2017, pet let po njegovem izidu. ROPP
(Candelier idr., 2017) poskuša z naborom referenčnih opisnikov, ki izha-
jajo iz pluralističnih pristopov, natančneje opredeliti zmožnosti in vire, ki
se lahko razvijejo kot posledica spremenjene (didaktične) paradigme. Kot
navaja ROPP (prav tam, str. 14-15) so na pouk tujih jezikov vplivali zlas-
ti štirje pluralistični pristopi, in sicer medkulturni pristop, integrirani di-
daktični pristop, medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki in jezi-
kovno prebujenje. Vsi pa se od tradicionalnih pristopov razlikujejo v tem,
da se odmikajo od »edninskih« pristopov (prav tam, str. 14), ki postavljajo
v ospredje en sam jezik. ROPP tako poskuša odigrati vlogo temeljnega pri-
pomočka, ki bi učiteljem jezikov, snovalcem učnih načrtov, snovalcem gra-
div in drugim udeleženim v jezikovnem izobraževanju pomagal ustvariti
sinergijo med različnimi pluralističnimi pristopi ter pripomogel k razvoju
medkulturne sporazumevalne zmožnosti. V naših vzgojno-izobraževalnih
ustanovah najdemo različne primere pluralističnih pristopov za razvijanje
večjezičnosti, vendar, kot lahko ugotovimo iz primerov dobrih praks, je nji-
hov delež precej majhen in pogosto sovpada z npr. z obeleževanjem Dne-
va jezikov, Dneva materinščin ipd. Za sistematično razvijanje večjezičnosti
92
