Page 88 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 88
the second part pedagogical approaches for development of plurilingu-
alism as well as various forms of promotion of multilingualism are ta-
ken in consideration. All this is followed by the presentation of the rules
of procedure for promotion of multilingualism in the Slovene educatio-
nal institutions. A network for promotion of multilingualism could act
as a step towards the realisation of multilingualism in our social con-
text. The model of the promotion which is presented in the paper, shou-
ld have positive impact, on both acceptance of multilingualism and
recognition of plurilingualism as one of the elements for cultural enri-
chment of the inclusive society.
Keywords: language policy, multilingualism, plurilingualism, rules of
procedure, model fort he promotion of multilingualism
1. Uvod
Večjezičnost (ang. multilingualism) in raznojezičnost (ang. plurilingu-
alism) sta družbena koncepta, brez katerih si sodobne družbe domala ne
moremo več predstavljati. Prvega se definira predvsem kot prisotnost več
jezikov na določenem območju, drugega pa predvsem kot posamezniko-
vo zmožnost sporazumevanja v več jezikih (dokumenti Sveta Evrope, 2001,
2011; Piccardo, 2017; Byram, 2018; Vallejo in Dooly, 2020). Bolj splošno se
tudi izraz večjezičnost lahko nanaša na posameznika in njegovo obvladanje
več jezikov (npr. dvojezične osebe), kar bi lahko razumeli tudi, da je pojem
večjezičnosti nadreden raznojezičnosti oz. da večjezičnost že vključuje tudi
raznojezičnost. Številni avtorji pojmov ne ločujejo, ampak ju uporabljajo
sopomensko, zaradi prekrivanja in mešanja obeh je bil v slovenski prostor
uveden tudi že nov pojem, sojezičje (Stabej, 2019).
Globalni svet na dvorišču domačega praga, večnacionalna družba v
našem vsakdanu in velike količine informacij v različnih jezikih na dose-
gu roke so značilnosti današnjega družbenega okolja, ki zaznamujejo živ-
ljenje vsakega posameznika (Ballis in Hodaie, 2018). Posameznikova razno-
jezičnost je nedvomno velik družbeni kapital in »dragocen vir, ki ga je treba
ohranjati«, povzema Skela 126. člen maastrichtskega sporazuma v spremni
besedi SEJA (2011, str. 8). Ne glede na to, v kakšni meri se posameznik po-
sveča vprašanjem večjezičnosti in raznojezičnosti ali kakšen odnos ima do
obeh pojavov, ne more mimo dejstva, da je večjezičnost v njegovem okolju
prisotna tukaj in zdaj in da bo prihodnost zaradi globalnih tokov s tem fe-
nomenom še veliko bolj zaznamovana. Kako in v kakšni meri bomo znali
večjezičnost in raznojezičnost živeti v sodobni družbi, je odvisno tako od po-
88
alism as well as various forms of promotion of multilingualism are ta-
ken in consideration. All this is followed by the presentation of the rules
of procedure for promotion of multilingualism in the Slovene educatio-
nal institutions. A network for promotion of multilingualism could act
as a step towards the realisation of multilingualism in our social con-
text. The model of the promotion which is presented in the paper, shou-
ld have positive impact, on both acceptance of multilingualism and
recognition of plurilingualism as one of the elements for cultural enri-
chment of the inclusive society.
Keywords: language policy, multilingualism, plurilingualism, rules of
procedure, model fort he promotion of multilingualism
1. Uvod
Večjezičnost (ang. multilingualism) in raznojezičnost (ang. plurilingu-
alism) sta družbena koncepta, brez katerih si sodobne družbe domala ne
moremo več predstavljati. Prvega se definira predvsem kot prisotnost več
jezikov na določenem območju, drugega pa predvsem kot posamezniko-
vo zmožnost sporazumevanja v več jezikih (dokumenti Sveta Evrope, 2001,
2011; Piccardo, 2017; Byram, 2018; Vallejo in Dooly, 2020). Bolj splošno se
tudi izraz večjezičnost lahko nanaša na posameznika in njegovo obvladanje
več jezikov (npr. dvojezične osebe), kar bi lahko razumeli tudi, da je pojem
večjezičnosti nadreden raznojezičnosti oz. da večjezičnost že vključuje tudi
raznojezičnost. Številni avtorji pojmov ne ločujejo, ampak ju uporabljajo
sopomensko, zaradi prekrivanja in mešanja obeh je bil v slovenski prostor
uveden tudi že nov pojem, sojezičje (Stabej, 2019).
Globalni svet na dvorišču domačega praga, večnacionalna družba v
našem vsakdanu in velike količine informacij v različnih jezikih na dose-
gu roke so značilnosti današnjega družbenega okolja, ki zaznamujejo živ-
ljenje vsakega posameznika (Ballis in Hodaie, 2018). Posameznikova razno-
jezičnost je nedvomno velik družbeni kapital in »dragocen vir, ki ga je treba
ohranjati«, povzema Skela 126. člen maastrichtskega sporazuma v spremni
besedi SEJA (2011, str. 8). Ne glede na to, v kakšni meri se posameznik po-
sveča vprašanjem večjezičnosti in raznojezičnosti ali kakšen odnos ima do
obeh pojavov, ne more mimo dejstva, da je večjezičnost v njegovem okolju
prisotna tukaj in zdaj in da bo prihodnost zaradi globalnih tokov s tem fe-
nomenom še veliko bolj zaznamovana. Kako in v kakšni meri bomo znali
večjezičnost in raznojezičnost živeti v sodobni družbi, je odvisno tako od po-
88
