Page 91 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 91
mreža za promocijo večjezičnosti kot sistemska rešitev ...
poučevanja tujih in klasičnih jezikov po izobraževalni vertikali od predšol-
skega obdobja do univerze. Med cilji pa je navedeno tudi oblikovanje na-
cionalne in regionalne mreže jezikov. Predlog Mreže za promocijo večje-
zičnosti, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju, bi tako lahko ponudili kot
eno izmed možnih sistemskih rešitev, ki jo je dejansko že predvidel Akcij-
ski načrt pretekle Resolucije.
Poleti 2021 je bila sprejeta nova Resolucije o nacionalnem programu za
jezikovno politiko 2021-2025. V njej je termin večjezičnost omenjen 22-krat,
v različnih drugih oblikah (večjezi-) pa se pojavlja 55-krat. Prvič je upo-
rabljen tudi termin raznojezičnost, in sicer na enajstih mestih. Omenimo
najbolj obširne dele, ki so namenjeni večjezičnosti. V poglavju 2.1 Uvod,
splošni cilji in ukrepi je kot 8. cilj navedeno Večjezičnost in medkulturna
ozaveščenost (Resolucija 2021-2025, str. 18). Ta postavlja v ospredje ozave-
ščanje in informiranje o pomenu večjezičnosti v obliki gradiv in dogodkov.
Nadalje se večjezičnost kot cilj pojavlja tudi v poglavju 2.2.5 Jeziki italijan-
ske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, različnih manjšin-
skih etničnih skupnosti in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji, obse-
ga pa promocijo dvo- oziroma večjezičnosti ter raznojezičnosti (prav tam,
str. 24). Na tem mestu je opredeljeno tudi razlikovanje med večjezičnostjo
in raznojezičnostjo. V poglavju 2.3 Jezikovna opremljenost je omenjena več-
jezičnost v povezavi z vzpostavitvijo ustrezne podporne infrastrukture.
Poglavje 2.3.5 z naslovom Večjezičnost je v celoti namenjeno večjezikovnim
virom in infrastrukturi. Omeniti pa velja tudi poglavje 2.2.7 Jezikovna ure-
ditev visokega šolstva in znanosti, ki večjezičnost omenja v povezavi z raz-
vijanjem strokovnega jezika.
Raznojezičnost za izobraževalni sistem v celoti in vsako ustanovo v
njem pomeni torej ne samo spodbujanje učenja posameznih jezikov, kot
smo tega ob natančno strukturiranih učnih načrtih za posamezne šolske
predmete bili navajeni doslej, ampak prinaša nov celostni pogled tako na
jezikovno pokrajino kot na izobraževalni sistem in jezike v njem. Bistveni
premik pomeni enakovredno obravnavanje vseh jezikov, tako tistih, ki se
jih kot obvezne ali izbirne poučuje znotraj kurikula, kot tudi vse tistih, ki se
jih uporablja v okolju in ki jih v izobraževalni sistem prinašajo vsi, ki vanj
vstopajo. Tradicionalni pristopi k poučevanju (tujih) jezikov v luči razno-
jezičnosti zato ne morejo več v zadovoljivi meri razvijati sporazumevalne
zmožnosti posameznika. Ta namreč v izobraževanje ne vstopa kot nepopi-
san list papirja, ampak prinaša s seboj pestro paleto zelo različnih jezikov-
nih izkušenj in kompetenc (Krifka idr., 2014; Altmayer, 2009). Kot navajata
91
poučevanja tujih in klasičnih jezikov po izobraževalni vertikali od predšol-
skega obdobja do univerze. Med cilji pa je navedeno tudi oblikovanje na-
cionalne in regionalne mreže jezikov. Predlog Mreže za promocijo večje-
zičnosti, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju, bi tako lahko ponudili kot
eno izmed možnih sistemskih rešitev, ki jo je dejansko že predvidel Akcij-
ski načrt pretekle Resolucije.
Poleti 2021 je bila sprejeta nova Resolucije o nacionalnem programu za
jezikovno politiko 2021-2025. V njej je termin večjezičnost omenjen 22-krat,
v različnih drugih oblikah (večjezi-) pa se pojavlja 55-krat. Prvič je upo-
rabljen tudi termin raznojezičnost, in sicer na enajstih mestih. Omenimo
najbolj obširne dele, ki so namenjeni večjezičnosti. V poglavju 2.1 Uvod,
splošni cilji in ukrepi je kot 8. cilj navedeno Večjezičnost in medkulturna
ozaveščenost (Resolucija 2021-2025, str. 18). Ta postavlja v ospredje ozave-
ščanje in informiranje o pomenu večjezičnosti v obliki gradiv in dogodkov.
Nadalje se večjezičnost kot cilj pojavlja tudi v poglavju 2.2.5 Jeziki italijan-
ske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, različnih manjšin-
skih etničnih skupnosti in priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji, obse-
ga pa promocijo dvo- oziroma večjezičnosti ter raznojezičnosti (prav tam,
str. 24). Na tem mestu je opredeljeno tudi razlikovanje med večjezičnostjo
in raznojezičnostjo. V poglavju 2.3 Jezikovna opremljenost je omenjena več-
jezičnost v povezavi z vzpostavitvijo ustrezne podporne infrastrukture.
Poglavje 2.3.5 z naslovom Večjezičnost je v celoti namenjeno večjezikovnim
virom in infrastrukturi. Omeniti pa velja tudi poglavje 2.2.7 Jezikovna ure-
ditev visokega šolstva in znanosti, ki večjezičnost omenja v povezavi z raz-
vijanjem strokovnega jezika.
Raznojezičnost za izobraževalni sistem v celoti in vsako ustanovo v
njem pomeni torej ne samo spodbujanje učenja posameznih jezikov, kot
smo tega ob natančno strukturiranih učnih načrtih za posamezne šolske
predmete bili navajeni doslej, ampak prinaša nov celostni pogled tako na
jezikovno pokrajino kot na izobraževalni sistem in jezike v njem. Bistveni
premik pomeni enakovredno obravnavanje vseh jezikov, tako tistih, ki se
jih kot obvezne ali izbirne poučuje znotraj kurikula, kot tudi vse tistih, ki se
jih uporablja v okolju in ki jih v izobraževalni sistem prinašajo vsi, ki vanj
vstopajo. Tradicionalni pristopi k poučevanju (tujih) jezikov v luči razno-
jezičnosti zato ne morejo več v zadovoljivi meri razvijati sporazumevalne
zmožnosti posameznika. Ta namreč v izobraževanje ne vstopa kot nepopi-
san list papirja, ampak prinaša s seboj pestro paleto zelo različnih jezikov-
nih izkušenj in kompetenc (Krifka idr., 2014; Altmayer, 2009). Kot navajata
91
