Page 77 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 77
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
med moškimi in ženskami glede tega, ali jim je, ko govorijo v tujem jeziku,
vedno nekoliko neprijetno (χ2 = 23,759, g = 7, p = 0,000). Več žensk (41,9 %)
kot moških (21,2 %) se je s trditvijo strinjalo oziroma popolnoma strinjalo.
Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinjajo pa je odgovorila večina moških
(60,0 %) in 45,4 % žensk. Prav tako so razlike statistično pomembne tudi pri
trditvi ‚Ko govorim v tujem jeziku, me je vedno strah, da bom naredil/-a
kakšno napako‘ (χ2 = 25,751, g = 4, p = 0,000). Več žensk (39,5 %) kot moških
(27,3 %) se je s trditvijo strinjalo. Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinja-
jo pa je odgovorilo več moških (59,4 %) kot žensk (41,5 %). Statistično po-
membne razlike so se pokazale tudi pri trditvi ‚Lažje se je naučiti tujega je-
zika, če nam je z njim povezana kultura všeč‘ (χ2 = 10,175, g = 4, p = 0,038).
Strinjalo oziroma popolnoma strinjalo se je več moških (78,8 %) kot žensk
(71,2 %). S trditvijo ‚Rad/-a bi znal/-a govoriti več tujih jezikov‘ (2Î = 10,643,
g = 4, p = 0,031) se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več žensk (91,7
%) kot moških (86,1 %). Podobne rezultate smo dobili tudi pri trditvi ‚V šoli
bi se morali učiti vsaj dveh tujih jezikov‘ (χ2 = 11,278, g = 4, p = 0,024), pri
kateri se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več žensk (78,6 %) kot
moških (72,2 %). Statistično pomembni razlike so se pokazale tudi pri trdi-
tvi ‚Učitelji tujih jezikov znajo motivirati mojega otroka za učenje tujih je-
zikov‘ (χ2 = 15,369, g = 4, p = 0,004). S trditvijo se je strinjalo oziroma po-
polnoma strinjalo več žensk (61,1 %) kot moških (48,5 %). Tudi pri trditvi
‚Ko slišim, da moj otrok govori tuji jezik, sem ponosen‘, so se pokazale sta-
tistično pomembne razlike (2Î = 10,556, g = 3, p = 0,014). Strinjalo oziroma
popolnoma strinjalo se je tudi v tem primeru več žensk (96,6 %) kot moš-
kih (91,5 %). Več moških (46,1 %) kot žensk (39,2 %) se je strinjalo oziroma
popolnoma strinjalo s trditvijo ‚Moj otrok se tudi pri drugih predmetih uči
tuji jezik‘ (χ2 = 16,530, g = 4, p = 0,002).
Nekaj statistično pomembnih razlik se je pokazalo tudi pri kraju
rojstva. Odgovore smo združili na Slovenijo in vse preostale države (t. j.
drugje). Statistično pomembne razlike so se pokazale pri trditvi ‚Znanje
maternega jezika popolnoma zadostuje‘, s katero se ni oziroma se sploh ni
strinjalo kar 88,1 % anketirancev, ki so bili rojeni v Sloveniji (2Î = 19,286, g =
4, p = 0,001) ter 80,6 % anketirancev, ki so bili rojeni drugje. Izkazalo se je
(χ2 = 10,358, g = 4, p = 0,035), da se za znanje tujih jezikov bolj zanimajo tis-
ti, ki so bili rojeni drugje kot v Sloveniji (84,4 %), kot tisti, ki so bili rojeni v
Sloveniji (69,5 %). Statistično pomembne razlike so se pokazale tudi pri tr-
ditvi ‚Zanimajo me podobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo
ter jezikom in kulturo drugih držav‘ (χ2 = 13,949, g = 4, p = 0,007). Strinja-
77
med moškimi in ženskami glede tega, ali jim je, ko govorijo v tujem jeziku,
vedno nekoliko neprijetno (χ2 = 23,759, g = 7, p = 0,000). Več žensk (41,9 %)
kot moških (21,2 %) se je s trditvijo strinjalo oziroma popolnoma strinjalo.
Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinjajo pa je odgovorila večina moških
(60,0 %) in 45,4 % žensk. Prav tako so razlike statistično pomembne tudi pri
trditvi ‚Ko govorim v tujem jeziku, me je vedno strah, da bom naredil/-a
kakšno napako‘ (χ2 = 25,751, g = 4, p = 0,000). Več žensk (39,5 %) kot moških
(27,3 %) se je s trditvijo strinjalo. Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinja-
jo pa je odgovorilo več moških (59,4 %) kot žensk (41,5 %). Statistično po-
membne razlike so se pokazale tudi pri trditvi ‚Lažje se je naučiti tujega je-
zika, če nam je z njim povezana kultura všeč‘ (χ2 = 10,175, g = 4, p = 0,038).
Strinjalo oziroma popolnoma strinjalo se je več moških (78,8 %) kot žensk
(71,2 %). S trditvijo ‚Rad/-a bi znal/-a govoriti več tujih jezikov‘ (2Î = 10,643,
g = 4, p = 0,031) se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več žensk (91,7
%) kot moških (86,1 %). Podobne rezultate smo dobili tudi pri trditvi ‚V šoli
bi se morali učiti vsaj dveh tujih jezikov‘ (χ2 = 11,278, g = 4, p = 0,024), pri
kateri se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več žensk (78,6 %) kot
moških (72,2 %). Statistično pomembni razlike so se pokazale tudi pri trdi-
tvi ‚Učitelji tujih jezikov znajo motivirati mojega otroka za učenje tujih je-
zikov‘ (χ2 = 15,369, g = 4, p = 0,004). S trditvijo se je strinjalo oziroma po-
polnoma strinjalo več žensk (61,1 %) kot moških (48,5 %). Tudi pri trditvi
‚Ko slišim, da moj otrok govori tuji jezik, sem ponosen‘, so se pokazale sta-
tistično pomembne razlike (2Î = 10,556, g = 3, p = 0,014). Strinjalo oziroma
popolnoma strinjalo se je tudi v tem primeru več žensk (96,6 %) kot moš-
kih (91,5 %). Več moških (46,1 %) kot žensk (39,2 %) se je strinjalo oziroma
popolnoma strinjalo s trditvijo ‚Moj otrok se tudi pri drugih predmetih uči
tuji jezik‘ (χ2 = 16,530, g = 4, p = 0,002).
Nekaj statistično pomembnih razlik se je pokazalo tudi pri kraju
rojstva. Odgovore smo združili na Slovenijo in vse preostale države (t. j.
drugje). Statistično pomembne razlike so se pokazale pri trditvi ‚Znanje
maternega jezika popolnoma zadostuje‘, s katero se ni oziroma se sploh ni
strinjalo kar 88,1 % anketirancev, ki so bili rojeni v Sloveniji (2Î = 19,286, g =
4, p = 0,001) ter 80,6 % anketirancev, ki so bili rojeni drugje. Izkazalo se je
(χ2 = 10,358, g = 4, p = 0,035), da se za znanje tujih jezikov bolj zanimajo tis-
ti, ki so bili rojeni drugje kot v Sloveniji (84,4 %), kot tisti, ki so bili rojeni v
Sloveniji (69,5 %). Statistično pomembne razlike so se pokazale tudi pri tr-
ditvi ‚Zanimajo me podobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo
ter jezikom in kulturo drugih držav‘ (χ2 = 13,949, g = 4, p = 0,007). Strinja-
77
