Page 73 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 73
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
25,2 % se jih (sploh) ni strinjalo, 17,6 % pa se jih ni moglo odločiti. Raziskave
sicer kažejo, da naj bi bili tisti, ki se od zgodnjega otroštva učijo dva jezika,
boljši v maternem jeziku. Predvidevamo, da so ravno zato mnenja staršev
deljena. Mnenja so bila precej porazdeljena tudi pri trditvi, da jim je vedno
nekoliko neprijetno, ko govorijo v tujem jeziku. S to trditvijo se jih 48,7 %
(sploh) ni strinjalo, medtem ko se jih je 36,4 % (popolnoma) strinjalo. Raz-
merja so bila precej podobna pri trditvi, da jih je vedno strah, da bodo na-
redili napako, ko govorijo v tujem jeziku, in sicer se jih je 44,1 % (popol-
noma) strinjalo, 46,3 % pa se jih (sploh) ni strinjalo. Kar 57,3 % staršev se
je (popolnoma) strinjalo s trditvijo, da zaupajo v lastne sposobnosti uče-
nja tujega jezika; 29,9 % pa se jih ni moglo odločiti. Omenjeni rezultat lah-
ko pripisujemo dejstvu, da se je velika večina staršev angleščino začela uči-
ti šele v osnovni šoli ali celo pozneje. Zanimivo bi bilo preveriti tudi, kdaj
so se nazadnje učili angleščino (npr. v srednji šoli, na fakulteti itn.) oziro-
ma kako pogosto jo uporabljajo danes (npr. v službi, v zasebnem življenju,
doma z otroki itn.).
Precej enotni so bili pri tem, da jih znanje tujih jezikov zelo zanima,
saj se jih je kar 70,7 % (popolnoma) strinjalo. S trditvijo ‚Zanimajo me po-
dobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo ter jezikom in kultu-
ro drugih držav‘ se je 59,2 % anketirancev (popolnoma) strinjalo; 23,6 % pa
se glede omenjene trditve ni moglo opredeliti. Z naslednjo trditvijo ‚Znam
primerjati lasten jezik in kulturo z drugimi jeziki in kulturami‘ se je prav
tako večina (popolnoma) strinjala (61,4 %), 26,1 % pa se jih ponovno ni
moglo odločiti. Pri trditvi, da je učenje jezika dolg in naporen proces, so bili
starši bolj enotni, saj se jih je kar 57,9 % (popolnoma) strinjalo, precej manj-
ši delež, 21,9 %, pa je bilo tistih, ki se (sploh) niso strinjali. V večini so se (po-
polnoma) strinjali tudi s trditvijo, da je z učenjem tujega jezika treba začeti
zgodaj v otroštvu (68,9 %). Velika večina staršev se je (popolnoma) strinja-
la, da je bolj kot pravilnost povedanega v tujem jeziku pomembno to, da si
sploh upaš govoriti (81,7 %). Precej enotni so bili tudi pri trditvi ‚Učenje tu-
jih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika‘, saj se jih kar
80 % ni strinjalo z zapisanim. Pri trditvi ‚Tujega jezika se lahko zelo dobro
naučimo samo, če se ga začnemo učiti zgodaj v otroštvu‘ so bila mnenja bolj
deljena, saj se je 26,9 % staršev (popolnoma) strinjalo; 55,6 % pa (sploh) ne.
Povsem enotni niso bili niti pri trditvi ‚Če se učimo več tujih jezikov hkrati,
bomo težko vsakega posebej dobro obvladali‘, pri kateri se jih 53,7 % (sploh)
ni strinjalo; 28,7 % pa se jih ni moglo odločiti. Zelo podobno je bilo tudi pri
trditvi ‚Pomembno je, da šola omogoči tudi učenje katerega izmed klasič-
73
25,2 % se jih (sploh) ni strinjalo, 17,6 % pa se jih ni moglo odločiti. Raziskave
sicer kažejo, da naj bi bili tisti, ki se od zgodnjega otroštva učijo dva jezika,
boljši v maternem jeziku. Predvidevamo, da so ravno zato mnenja staršev
deljena. Mnenja so bila precej porazdeljena tudi pri trditvi, da jim je vedno
nekoliko neprijetno, ko govorijo v tujem jeziku. S to trditvijo se jih 48,7 %
(sploh) ni strinjalo, medtem ko se jih je 36,4 % (popolnoma) strinjalo. Raz-
merja so bila precej podobna pri trditvi, da jih je vedno strah, da bodo na-
redili napako, ko govorijo v tujem jeziku, in sicer se jih je 44,1 % (popol-
noma) strinjalo, 46,3 % pa se jih (sploh) ni strinjalo. Kar 57,3 % staršev se
je (popolnoma) strinjalo s trditvijo, da zaupajo v lastne sposobnosti uče-
nja tujega jezika; 29,9 % pa se jih ni moglo odločiti. Omenjeni rezultat lah-
ko pripisujemo dejstvu, da se je velika večina staršev angleščino začela uči-
ti šele v osnovni šoli ali celo pozneje. Zanimivo bi bilo preveriti tudi, kdaj
so se nazadnje učili angleščino (npr. v srednji šoli, na fakulteti itn.) oziro-
ma kako pogosto jo uporabljajo danes (npr. v službi, v zasebnem življenju,
doma z otroki itn.).
Precej enotni so bili pri tem, da jih znanje tujih jezikov zelo zanima,
saj se jih je kar 70,7 % (popolnoma) strinjalo. S trditvijo ‚Zanimajo me po-
dobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo ter jezikom in kultu-
ro drugih držav‘ se je 59,2 % anketirancev (popolnoma) strinjalo; 23,6 % pa
se glede omenjene trditve ni moglo opredeliti. Z naslednjo trditvijo ‚Znam
primerjati lasten jezik in kulturo z drugimi jeziki in kulturami‘ se je prav
tako večina (popolnoma) strinjala (61,4 %), 26,1 % pa se jih ponovno ni
moglo odločiti. Pri trditvi, da je učenje jezika dolg in naporen proces, so bili
starši bolj enotni, saj se jih je kar 57,9 % (popolnoma) strinjalo, precej manj-
ši delež, 21,9 %, pa je bilo tistih, ki se (sploh) niso strinjali. V večini so se (po-
polnoma) strinjali tudi s trditvijo, da je z učenjem tujega jezika treba začeti
zgodaj v otroštvu (68,9 %). Velika večina staršev se je (popolnoma) strinja-
la, da je bolj kot pravilnost povedanega v tujem jeziku pomembno to, da si
sploh upaš govoriti (81,7 %). Precej enotni so bili tudi pri trditvi ‚Učenje tu-
jih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika‘, saj se jih kar
80 % ni strinjalo z zapisanim. Pri trditvi ‚Tujega jezika se lahko zelo dobro
naučimo samo, če se ga začnemo učiti zgodaj v otroštvu‘ so bila mnenja bolj
deljena, saj se je 26,9 % staršev (popolnoma) strinjalo; 55,6 % pa (sploh) ne.
Povsem enotni niso bili niti pri trditvi ‚Če se učimo več tujih jezikov hkrati,
bomo težko vsakega posebej dobro obvladali‘, pri kateri se jih 53,7 % (sploh)
ni strinjalo; 28,7 % pa se jih ni moglo odločiti. Zelo podobno je bilo tudi pri
trditvi ‚Pomembno je, da šola omogoči tudi učenje katerega izmed klasič-
73
