Page 81 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 81
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
membno spodbujati mednarodno mobilnost, saj se osebne izkušnje s tujim
jezikom in kulturo najbolj dolgo in trajno beležijo v človeški spomin.
V nadaljevanju so starši morali oceniti svoje znanje jezikov, ki jih upo-
rabljajo, tudi maternega. Po pričakovanjih so najvišje ocenili svoje znanje
slovenščine (84,4 %), znanje angleščine je 31,6 % vprašanih ocenilo z oceno
5 in še 31,5 % z oceno 3. Skoraj 21 % pa je takih, ki so svoje znanje angleščine
ocenili z oceno nezadostno. Visoki rezultati so na primer tudi pri hrvaščini
in srbščini. Vsekakor se je treba zavedati, da niso vsi odrasli ocenili svojega
znanja slovenščine kot odličnega, kar pomeni, da se tudi odrasli srečujejo s
težavami pismenosti v slovenščini, pa naj gre za odrasle priseljence, odra-
sle z neidentificiranimi bralno-napisovalnimi težavami, odrasle z nižjo do-
seženo izobrazbo, pri katerih gre za nizko stopnjo funkcionalne pismenosti
itn. Razlogov je lahko veliko, za šolski prostor pa je pomembno, da se zave-
damo, da ima šola korekcijsko vlogo, da pri učencih, katerim doma ne mo-
rejo nuditi ustrezne jezikovne opore, dovolj hitro zazna težave in ukrepa.
Prav tako kot pri učencih bi morali tudi pri starših ugotoviti, kako dobro
so razvili metajezikovne zmožnosti in kako znajo prepoznavati podobno-
sti in razlike med jeziki oziroma ali so usvojili pristop medsebojnega razu-
mevanja sorodnih jezikov.
5.1 Omejitve raziskave in smernice za nadaljnje raziskovanje
Kot že omenjeno, je bila tokrat raziskava omejena na slovenske osnovne
šole, ki so vključene v projekt Jeziki štejejo. K sodelovanju v omenjenem
projektu so se načeloma prijavile šole, ki so raznojezičnosti naklonjene,
pretežno zaradi večjega števila otrok tujcev oziroma priseljencev, katerih
slovenščina ni materni oziroma prvi jezik. Na podlagi omenjenega lahko
sklepamo, da so tudi starši otrok, vključenih v omenjene šole, raznojezič-
nosti pretežno naklonjeni (na podlagi raziskave približno dve tretjini). Pro-
fil starša, ki smo ga dobili, bi bil po vsej verjetnosti precej drugačen, če bi v
raziskavo vključili vse slovenske osnovne šole. Po vsej verjetnosti bi bil od-
stotek staršev naklonjenih raznojezičnosti precej nižji, saj imamo že v na-
šem primeru tretjino staršev, ki raznojezičnosti ni naklonjena.
6. Zaključek
Ugotovili smo, da sta približno dve tretjini anketiranih staršev osnovnošol-
cev naklonjeni raznojezičnosti. Strinjajo se, da je znanje več jezikov izred-
no pomembno, da je z učenjem tujih jezikov treba začeti v otroštvu, poleg
81
membno spodbujati mednarodno mobilnost, saj se osebne izkušnje s tujim
jezikom in kulturo najbolj dolgo in trajno beležijo v človeški spomin.
V nadaljevanju so starši morali oceniti svoje znanje jezikov, ki jih upo-
rabljajo, tudi maternega. Po pričakovanjih so najvišje ocenili svoje znanje
slovenščine (84,4 %), znanje angleščine je 31,6 % vprašanih ocenilo z oceno
5 in še 31,5 % z oceno 3. Skoraj 21 % pa je takih, ki so svoje znanje angleščine
ocenili z oceno nezadostno. Visoki rezultati so na primer tudi pri hrvaščini
in srbščini. Vsekakor se je treba zavedati, da niso vsi odrasli ocenili svojega
znanja slovenščine kot odličnega, kar pomeni, da se tudi odrasli srečujejo s
težavami pismenosti v slovenščini, pa naj gre za odrasle priseljence, odra-
sle z neidentificiranimi bralno-napisovalnimi težavami, odrasle z nižjo do-
seženo izobrazbo, pri katerih gre za nizko stopnjo funkcionalne pismenosti
itn. Razlogov je lahko veliko, za šolski prostor pa je pomembno, da se zave-
damo, da ima šola korekcijsko vlogo, da pri učencih, katerim doma ne mo-
rejo nuditi ustrezne jezikovne opore, dovolj hitro zazna težave in ukrepa.
Prav tako kot pri učencih bi morali tudi pri starših ugotoviti, kako dobro
so razvili metajezikovne zmožnosti in kako znajo prepoznavati podobno-
sti in razlike med jeziki oziroma ali so usvojili pristop medsebojnega razu-
mevanja sorodnih jezikov.
5.1 Omejitve raziskave in smernice za nadaljnje raziskovanje
Kot že omenjeno, je bila tokrat raziskava omejena na slovenske osnovne
šole, ki so vključene v projekt Jeziki štejejo. K sodelovanju v omenjenem
projektu so se načeloma prijavile šole, ki so raznojezičnosti naklonjene,
pretežno zaradi večjega števila otrok tujcev oziroma priseljencev, katerih
slovenščina ni materni oziroma prvi jezik. Na podlagi omenjenega lahko
sklepamo, da so tudi starši otrok, vključenih v omenjene šole, raznojezič-
nosti pretežno naklonjeni (na podlagi raziskave približno dve tretjini). Pro-
fil starša, ki smo ga dobili, bi bil po vsej verjetnosti precej drugačen, če bi v
raziskavo vključili vse slovenske osnovne šole. Po vsej verjetnosti bi bil od-
stotek staršev naklonjenih raznojezičnosti precej nižji, saj imamo že v na-
šem primeru tretjino staršev, ki raznojezičnosti ni naklonjena.
6. Zaključek
Ugotovili smo, da sta približno dve tretjini anketiranih staršev osnovnošol-
cev naklonjeni raznojezičnosti. Strinjajo se, da je znanje več jezikov izred-
no pomembno, da je z učenjem tujih jezikov treba začeti v otroštvu, poleg
81
