Page 72 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 72
3.3 Opis vzorca
Raziskava je zajemala 671 staršev, od tega 506 ženskega spola (75,4 %) in 165
moškega spola (24,6 %). Največ sodelujočih staršev (59,9 %) je bilo starih
med 36 in 45 let. Velika večina staršev, ki so sodelovali v raziskavi, je bila
rojena v Sloveniji (88,5 %); 8,2 % je bilo rojenih v eni izmed držav nekdanje
republike Jugoslavije; 3,3 % pa v drugih državah, npr. v Nemčiji, Franciji,
Italiji, Kazahstanu, na Portugalskem, v Rusiji, Švici itn. Glede stopnje izo-
brazbe je skoraj polovica (47,6 %) staršev navedla, da so dokončali univerzi-
tetni ali visokošolski strokovni študij, nekaj manj (32,3 %) pa jih je navedlo,
da so dokončali srednje splošno izobraževanje, gimnazijo ali srednje po-
klicno izobraževanje. Največji odstotek staršev (41,4 %) deluje na področju
družboslovnih, poslovnih in pravnih ved; 25,8 % na področju tehniških in
tehnoloških ved; 22,1 % na področju izobraževalnih ved; najmanj (10,6 %)
pa jih deluje na področju naravoslovja, matematike in računalništva. Pre-
verili smo tudi, katere jezike so anketirani starši redno govorili doma (do
petih let) oziroma v katerem jeziku so se pogovarjali s preostalimi družin-
skimi člani. Največ jih je govorilo slovensko (83,1 %), sledijo madžarščina
(14,1 %), hrvaščina (10,1 %), nemščina (6,5 %), angleščina (5,4 %) in srbščina
(5,1 %). Druge jezike (npr. bosanski, arabski, albanski, italijanski, ruski itn.)
je govorilo manj kot 5 % staršev. Pri vprašanju o jezikih, ki jih danes redno
govorijo doma, je večina staršev označila slovenščino (90,9 %). Naslednji je-
zik, ki ga redno govorijo doma, je madžarščina (12,6 %), sledijo angleščina
(7,6 %), nemščina in hrvaščina (oba 5,2 %). Delež drugih jezikov, ki jih re-
dno govorijo doma, pa je manjši od 5 %.
3.4 Postopek obdelave podatkov
Odgovori anketirancev so bili statistično analizirani na deskriptivnem (iz-
računane so bile frekvence in odstotki) in inferenčnem nivoju (izračunan
je bil hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti oziroma Likelihood ratio,
kjer pogoj o teoretičnih frekvencah za hi-kvadrat preizkus hipoteze neod-
visnosti ni bil izpolnjen).
4. Rezultati
Najprej predstavljamo nekaj odgovorov na različne trditve, povezane z zna-
njem, s stališči in z vrednotami o raznojezičnosti. Pri trditvi, da bi se otro-
ci najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezikov,
so bila mnenja precej deljena, saj se je 57,2 % staršev (popolnoma) strinjalo,
72
Raziskava je zajemala 671 staršev, od tega 506 ženskega spola (75,4 %) in 165
moškega spola (24,6 %). Največ sodelujočih staršev (59,9 %) je bilo starih
med 36 in 45 let. Velika večina staršev, ki so sodelovali v raziskavi, je bila
rojena v Sloveniji (88,5 %); 8,2 % je bilo rojenih v eni izmed držav nekdanje
republike Jugoslavije; 3,3 % pa v drugih državah, npr. v Nemčiji, Franciji,
Italiji, Kazahstanu, na Portugalskem, v Rusiji, Švici itn. Glede stopnje izo-
brazbe je skoraj polovica (47,6 %) staršev navedla, da so dokončali univerzi-
tetni ali visokošolski strokovni študij, nekaj manj (32,3 %) pa jih je navedlo,
da so dokončali srednje splošno izobraževanje, gimnazijo ali srednje po-
klicno izobraževanje. Največji odstotek staršev (41,4 %) deluje na področju
družboslovnih, poslovnih in pravnih ved; 25,8 % na področju tehniških in
tehnoloških ved; 22,1 % na področju izobraževalnih ved; najmanj (10,6 %)
pa jih deluje na področju naravoslovja, matematike in računalništva. Pre-
verili smo tudi, katere jezike so anketirani starši redno govorili doma (do
petih let) oziroma v katerem jeziku so se pogovarjali s preostalimi družin-
skimi člani. Največ jih je govorilo slovensko (83,1 %), sledijo madžarščina
(14,1 %), hrvaščina (10,1 %), nemščina (6,5 %), angleščina (5,4 %) in srbščina
(5,1 %). Druge jezike (npr. bosanski, arabski, albanski, italijanski, ruski itn.)
je govorilo manj kot 5 % staršev. Pri vprašanju o jezikih, ki jih danes redno
govorijo doma, je večina staršev označila slovenščino (90,9 %). Naslednji je-
zik, ki ga redno govorijo doma, je madžarščina (12,6 %), sledijo angleščina
(7,6 %), nemščina in hrvaščina (oba 5,2 %). Delež drugih jezikov, ki jih re-
dno govorijo doma, pa je manjši od 5 %.
3.4 Postopek obdelave podatkov
Odgovori anketirancev so bili statistično analizirani na deskriptivnem (iz-
računane so bile frekvence in odstotki) in inferenčnem nivoju (izračunan
je bil hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti oziroma Likelihood ratio,
kjer pogoj o teoretičnih frekvencah za hi-kvadrat preizkus hipoteze neod-
visnosti ni bil izpolnjen).
4. Rezultati
Najprej predstavljamo nekaj odgovorov na različne trditve, povezane z zna-
njem, s stališči in z vrednotami o raznojezičnosti. Pri trditvi, da bi se otro-
ci najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezikov,
so bila mnenja precej deljena, saj se je 57,2 % staršev (popolnoma) strinjalo,
72
