Page 76 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 76
ega jezika se lahko zelo dobro se (popolnoma) se ne morem (sploh) se ne
naučimo samo, če se ga začnemo strinjam (%) odločiti (%) strinjam (%)
učiti zgodaj v otroštvu. 26,9
Če se učimo več tujih jezikov 17,7 17,5 55,6
hkrati, bomo težko vsakega pose- 28,7 53,7
bej dobro obvladali. 41,6
Pomembno je, da šola omogo- 37,3 21
či tudi učenje katerega izmed kla- 76,5
sičnih jezikov (npr. latinščino), saj 82,2 16,3 7,2
tako učenci dobijo dober vpogled 13,5 4,3
v evropsko kulturno dediščino. 56,2
V šoli bi se morali učiti vsaj dveh 34,2 9,7
tujih jezikov. 16,3
Učenje tujih jezikov bi moralo po- 92,9 18,2 65,4
tekati na različnih zahtevnostnih 55,7 4,7 2,4
ravneh. 57,5 22,2 22,1
Slovenski šolski sistem (pravilni- 40,6 27,6 15
ki, zakonodaja) je oblikovan tako, 81,5 30,2 29,2
da spodbuja pri učencih večjezič- 13 5,5
nost in poznavanje različnih kul-
tur.
Skrb za učenje tujih jezikov je
zlasti stvar šole.
Doma spodbujamo učenje tujih
jezikov.
Doma imamo dovolj literature v
tujih jezikih za podporo pri uče-
nju.
Učitelji tujih jezikov znajo moti-
virati mojega otroka za učenje tu-
jih jezikov.
Moj otrok se tudi pri drugih pred-
metih uči tuji jezik.
Šola, ki jo obiskuje moj otrok,
spodbuja učenje jezikov.
Posamezne odgovore staršev na nekatere trditve smo povezali tudi z
njihovimi demografskimi podatki, in sicer glede na spol, starost in kraj
rojstva. Razlike med moškimi in ženskami glede tega, da je znanje različ-
nih jezikov pomembno, saj se lahko tako sporazumemo z več ljudmi in se
seznanimo z več kulturami, so statistično nepomembne (2Î = 3,791, g = 3,
p = 0,285), saj se je s trditvijo strinjalo 80 % moških in 76,5 % žensk. Sta-
tistično nepomembne so razlike med moškimi in ženskami tudi pri trdi-
tvi ‚Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje‘ (χ2 = 3,855, g = 4, p =
0,426). Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinjajo, je odgovorila večina
žensk (87,7 %) in moških (86,1 %). Statistično pomembne pa so npr. razlike
76
naučimo samo, če se ga začnemo strinjam (%) odločiti (%) strinjam (%)
učiti zgodaj v otroštvu. 26,9
Če se učimo več tujih jezikov 17,7 17,5 55,6
hkrati, bomo težko vsakega pose- 28,7 53,7
bej dobro obvladali. 41,6
Pomembno je, da šola omogo- 37,3 21
či tudi učenje katerega izmed kla- 76,5
sičnih jezikov (npr. latinščino), saj 82,2 16,3 7,2
tako učenci dobijo dober vpogled 13,5 4,3
v evropsko kulturno dediščino. 56,2
V šoli bi se morali učiti vsaj dveh 34,2 9,7
tujih jezikov. 16,3
Učenje tujih jezikov bi moralo po- 92,9 18,2 65,4
tekati na različnih zahtevnostnih 55,7 4,7 2,4
ravneh. 57,5 22,2 22,1
Slovenski šolski sistem (pravilni- 40,6 27,6 15
ki, zakonodaja) je oblikovan tako, 81,5 30,2 29,2
da spodbuja pri učencih večjezič- 13 5,5
nost in poznavanje različnih kul-
tur.
Skrb za učenje tujih jezikov je
zlasti stvar šole.
Doma spodbujamo učenje tujih
jezikov.
Doma imamo dovolj literature v
tujih jezikih za podporo pri uče-
nju.
Učitelji tujih jezikov znajo moti-
virati mojega otroka za učenje tu-
jih jezikov.
Moj otrok se tudi pri drugih pred-
metih uči tuji jezik.
Šola, ki jo obiskuje moj otrok,
spodbuja učenje jezikov.
Posamezne odgovore staršev na nekatere trditve smo povezali tudi z
njihovimi demografskimi podatki, in sicer glede na spol, starost in kraj
rojstva. Razlike med moškimi in ženskami glede tega, da je znanje različ-
nih jezikov pomembno, saj se lahko tako sporazumemo z več ljudmi in se
seznanimo z več kulturami, so statistično nepomembne (2Î = 3,791, g = 3,
p = 0,285), saj se je s trditvijo strinjalo 80 % moških in 76,5 % žensk. Sta-
tistično nepomembne so razlike med moškimi in ženskami tudi pri trdi-
tvi ‚Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje‘ (χ2 = 3,855, g = 4, p =
0,426). Da se ne strinjajo oziroma sploh ne strinjajo, je odgovorila večina
žensk (87,7 %) in moških (86,1 %). Statistično pomembne pa so npr. razlike
76
