Page 78 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 78
oziroma popolnoma strinjalo se je 77,9 % staršev, ki niso bili rojeni v Slo-
veniji, ter 57,1 % staršev, ki so bili rojeni v Sloveniji. Prav tako se je s trditvi-
jo ‚Tujega jezika se lahko zelo dobro naučimo samo, če se ga začnemo učiti
zgodaj v otroštvu‘ (χ2 = 14,351, g = 4, p = 0,006) strinjalo več tistih, ki niso
bili rojeni v Sloveniji (41,6 %), kot tistih, ki so bili rojeni v Sloveniji (25,5 %). S
trditvijo ‚Če se učimo več jezikov hkrati, bomo težko vsakega posebej dob-
ro obvladali‘ (χ2 = 11,527, g = 4, p = 0,021) se ni strinjalo oziroma se sploh ni
strinjalo več staršev, ki niso bili rojeni v Sloveniji (64,9 %), kot staršev, ki so
bili rojeni v Sloveniji (52 %). Tudi s trditvijo ‚Dobro je imeti prijatelje raz-
ličnih narodnosti‘ (2Î = 25,873, g = 4, p = 0,000) se je strinjalo oziroma po-
polnoma strinjalo več tistih, ki niso bili rojeni v Sloveniji (100 %), kot pa tis-
tih, ki so bili rojeni v Sloveniji (84,5 %). Statistično pomembne razlike so se
pokazale tudi pri trditvi ‚Znanje tujih jezikov prispeva k razumevanju raz-
lik med posamezniki in njihove drugačnosti‘ (2Î = 10,871, g = 4, p = 0,028),
s katero se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več staršev, ki niso bili
rojeni v Sloveniji (89,6 %), kot staršev, ki so bili rojeni v Sloveniji (74,2 %).
Izkazalo se je, da so tujim jezikom in kulturam bolj naklonjeni starši, ki so
bili rojeni drugje kot v Sloveniji, kar je smiselno, saj so se preselili v okolje z
novim jezikom in kulturo.
Kar nekaj statistično pomembnih podatkov smo dobili tudi s pri-
merjavo starosti anketirancev ter njihovih odgovorov. Anketirane starše
smo razdelili v tri skupine, na mlajše od 35 let, stare med 36 in 45 let ter sta-
rejše od 46 let. S trditvijo ‚Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje‘
(χ2 = 22,684, g = 8, p = 0,004) se ni strinjalo oziroma se sploh ni strinjalo
kar 92,4 % staršev starejših od 46 let, 86,8 % starih med 36 in 45 let, ter 75,7
% mlajših od 35 let. Statistično pomembne razlike so se pokazale tudi pri tr-
ditvi ‚Znanje angleščine danes popolnoma zadostuje‘ (χ2 = 23,217, g = 8, p
= 0,003). S trditvijo se ni strinjalo oziroma se sploh ni strinjalo kar 65,5 %
starejših od 46 let, 61,9 % starih med 26 in 45 let ter 48,6 % mlajših od 35 let.
Tudi pri trditvi ‚Ko govorim v tujem jeziku, mi je vedno nekoliko neprije-
tno‘ so se pokazale statistično pomembne razlike. S trditvijo se je strinjalo
oziroma popolnoma strinjalo največ (51,4 %) staršev, ki so mlajši od 35 let;
37,3 % staršev, ki so stari med 36 in 45 let, ter najmanj staršev, ki so starejši
od 46 let (30,6 %). Izkazalo se je, da so starejši od 46 let bolj naklonjeni jezi-
kom ter bolj samozavestni, ko govorijo v drugem jeziku, kar bi lahko pripi-
sali večletnim izkušnjam. Pokazale so se še nekatere druge statistično po-
membne razlike, ki pa jih tokrat v obdelavo podatkov nismo vključili.
78
veniji, ter 57,1 % staršev, ki so bili rojeni v Sloveniji. Prav tako se je s trditvi-
jo ‚Tujega jezika se lahko zelo dobro naučimo samo, če se ga začnemo učiti
zgodaj v otroštvu‘ (χ2 = 14,351, g = 4, p = 0,006) strinjalo več tistih, ki niso
bili rojeni v Sloveniji (41,6 %), kot tistih, ki so bili rojeni v Sloveniji (25,5 %). S
trditvijo ‚Če se učimo več jezikov hkrati, bomo težko vsakega posebej dob-
ro obvladali‘ (χ2 = 11,527, g = 4, p = 0,021) se ni strinjalo oziroma se sploh ni
strinjalo več staršev, ki niso bili rojeni v Sloveniji (64,9 %), kot staršev, ki so
bili rojeni v Sloveniji (52 %). Tudi s trditvijo ‚Dobro je imeti prijatelje raz-
ličnih narodnosti‘ (2Î = 25,873, g = 4, p = 0,000) se je strinjalo oziroma po-
polnoma strinjalo več tistih, ki niso bili rojeni v Sloveniji (100 %), kot pa tis-
tih, ki so bili rojeni v Sloveniji (84,5 %). Statistično pomembne razlike so se
pokazale tudi pri trditvi ‚Znanje tujih jezikov prispeva k razumevanju raz-
lik med posamezniki in njihove drugačnosti‘ (2Î = 10,871, g = 4, p = 0,028),
s katero se je strinjalo oziroma popolnoma strinjalo več staršev, ki niso bili
rojeni v Sloveniji (89,6 %), kot staršev, ki so bili rojeni v Sloveniji (74,2 %).
Izkazalo se je, da so tujim jezikom in kulturam bolj naklonjeni starši, ki so
bili rojeni drugje kot v Sloveniji, kar je smiselno, saj so se preselili v okolje z
novim jezikom in kulturo.
Kar nekaj statistično pomembnih podatkov smo dobili tudi s pri-
merjavo starosti anketirancev ter njihovih odgovorov. Anketirane starše
smo razdelili v tri skupine, na mlajše od 35 let, stare med 36 in 45 let ter sta-
rejše od 46 let. S trditvijo ‚Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje‘
(χ2 = 22,684, g = 8, p = 0,004) se ni strinjalo oziroma se sploh ni strinjalo
kar 92,4 % staršev starejših od 46 let, 86,8 % starih med 36 in 45 let, ter 75,7
% mlajših od 35 let. Statistično pomembne razlike so se pokazale tudi pri tr-
ditvi ‚Znanje angleščine danes popolnoma zadostuje‘ (χ2 = 23,217, g = 8, p
= 0,003). S trditvijo se ni strinjalo oziroma se sploh ni strinjalo kar 65,5 %
starejših od 46 let, 61,9 % starih med 26 in 45 let ter 48,6 % mlajših od 35 let.
Tudi pri trditvi ‚Ko govorim v tujem jeziku, mi je vedno nekoliko neprije-
tno‘ so se pokazale statistično pomembne razlike. S trditvijo se je strinjalo
oziroma popolnoma strinjalo največ (51,4 %) staršev, ki so mlajši od 35 let;
37,3 % staršev, ki so stari med 36 in 45 let, ter najmanj staršev, ki so starejši
od 46 let (30,6 %). Izkazalo se je, da so starejši od 46 let bolj naklonjeni jezi-
kom ter bolj samozavestni, ko govorijo v drugem jeziku, kar bi lahko pripi-
sali večletnim izkušnjam. Pokazale so se še nekatere druge statistično po-
membne razlike, ki pa jih tokrat v obdelavo podatkov nismo vključili.
78
