Page 71 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 71
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
Projekt pomaga usmerjati pedagoške delavce in starše učencev v pre-
seganje spoznavanja in podajanja samo ene kulture in enega jezika, saj se
je zaradi njihovega intenzivnejšega spopadanja v sodobnem svetu porodila
potreba po prisotnosti več-/raznojezičnih in medkulturnih vsebin pri prav
vseh predmetnih področjih. Prizadevamo si spodbujati vključevanje več-/
raznojezičnih medkulturnih vidikov pri jezikovnih kot tudi nejezikovnih
predmetih, saj naj bi to vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezi-
kovnih in kulturnih stvarnosti, da se bodo učenci, dijaki in študenti lažje
izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvijali zmo-
žnost kritične kulturne zavesti ter bodo tako spodbujani k nenehnemu raz-
iskovanju spreminjajoče se stvarnosti in se bodo nanjo odzivali brez odveč-
nih stereotipov in predsodkov.
Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v na-
šem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljen-
cev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj
naklonjena (npr. latinščina, grščina).
Člani projektne skupine Jeziki štejejo so številne ustanove, ki tako ali
drugače delujejo na področju izobraževanja. V našem primeru raziskava
zajema starše otrok, ki obiskujejo 17 osnovnih šol iz različnih koncev Slo-
venije, ki so vključene v projekt. Prav omenjenim izobraževalnim ustano-
vam, članicam projekta (in še nekaterim drugim), je bil v sklopu raziskave
poslan vprašalnik, namenjen pa je bil staršem učencev od 4. do 9. razreda.
Podatke smo zbirali v obdobju med septembrom 2019 in decembrom 2020.
Staršem dijakov, ki obiskujejo srednje šole, vključene v projekt Jeziki šteje-
jo, vprašalnika nismo poslali, saj so glede na raziskave srednješolci bolj sa-
mostojni in starši niso več tako zelo vpleteni v njihovo izobraževanje (npr.
Nikolov 1999; Jantscher in Landsiedler 2000; MacIntyre idr. 2002; Mihalje-
vić Djigunović in Lopriore 2011).
3.2 Opis postopka zbiranja podatkov
Vprašalnik so sestavljali trije vsebinski sklopi oziroma deli, in sicer prvi del
z demografskimi podatki sodelujočih; drugi del, ki je sodelujoče povpraše-
val o njihovi rabi jezikov; ter tretji del, v katerem so se sodelujoči opredelili
glede svojega znanja, stališč in vrednot o raznojezičnosti. Vprašalnik je za-
jemal 25 vprašanj, in sicer 13 vprašanj v demografskem delu, 10 vprašanj v
delu o rabi jezikov ter 2 vprašanji s 74 trditvami v delu o znanju, stališčih in
vrednotah o raznojezičnosti.
71
Projekt pomaga usmerjati pedagoške delavce in starše učencev v pre-
seganje spoznavanja in podajanja samo ene kulture in enega jezika, saj se
je zaradi njihovega intenzivnejšega spopadanja v sodobnem svetu porodila
potreba po prisotnosti več-/raznojezičnih in medkulturnih vsebin pri prav
vseh predmetnih področjih. Prizadevamo si spodbujati vključevanje več-/
raznojezičnih medkulturnih vidikov pri jezikovnih kot tudi nejezikovnih
predmetih, saj naj bi to vodilo k ozaveščenemu sprejemanju različnih jezi-
kovnih in kulturnih stvarnosti, da se bodo učenci, dijaki in študenti lažje
izognili spodrsljajem v medkulturnem sporazumevanju in razvijali zmo-
žnost kritične kulturne zavesti ter bodo tako spodbujani k nenehnemu raz-
iskovanju spreminjajoče se stvarnosti in se bodo nanjo odzivali brez odveč-
nih stereotipov in predsodkov.
Projekt namenja posebno pozornost manj razširjenim oziroma v na-
šem izobraževalnem okolju manj poučevanim jezikom, jezikom priseljen-
cev in jezikom, ki jim šolska politika v zadnjih desetletjih ni bila najbolj
naklonjena (npr. latinščina, grščina).
Člani projektne skupine Jeziki štejejo so številne ustanove, ki tako ali
drugače delujejo na področju izobraževanja. V našem primeru raziskava
zajema starše otrok, ki obiskujejo 17 osnovnih šol iz različnih koncev Slo-
venije, ki so vključene v projekt. Prav omenjenim izobraževalnim ustano-
vam, članicam projekta (in še nekaterim drugim), je bil v sklopu raziskave
poslan vprašalnik, namenjen pa je bil staršem učencev od 4. do 9. razreda.
Podatke smo zbirali v obdobju med septembrom 2019 in decembrom 2020.
Staršem dijakov, ki obiskujejo srednje šole, vključene v projekt Jeziki šteje-
jo, vprašalnika nismo poslali, saj so glede na raziskave srednješolci bolj sa-
mostojni in starši niso več tako zelo vpleteni v njihovo izobraževanje (npr.
Nikolov 1999; Jantscher in Landsiedler 2000; MacIntyre idr. 2002; Mihalje-
vić Djigunović in Lopriore 2011).
3.2 Opis postopka zbiranja podatkov
Vprašalnik so sestavljali trije vsebinski sklopi oziroma deli, in sicer prvi del
z demografskimi podatki sodelujočih; drugi del, ki je sodelujoče povpraše-
val o njihovi rabi jezikov; ter tretji del, v katerem so se sodelujoči opredelili
glede svojega znanja, stališč in vrednot o raznojezičnosti. Vprašalnik je za-
jemal 25 vprašanj, in sicer 13 vprašanj v demografskem delu, 10 vprašanj v
delu o rabi jezikov ter 2 vprašanji s 74 trditvami v delu o znanju, stališčih in
vrednotah o raznojezičnosti.
71
