Page 70 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 70
pričanj, predsodkov, nevednosti itn. in jih podpreti pri usvajanju bolj
odprtega (naklonjenega) pogleda sprejemanju več/raznojezičnosti. Ker sta-
lišča, prepričanja in izkušnje staršev osnovnošolcev na področju raznoje-
zičnosti še niso bile podrobno in celovito raziskane v slovenskem izobraže-
valnem prostoru, se je raziskava osredotočila nanje.
3. Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo starši osnovnošol-
cev do raznojezičnosti ter pridobiti podatke o rabi jezikov. Zanimalo nas je
tudi: (1) ali se med moškimi in ženskami pojavljajo statistično pomembne
razlike v njihovih stališčih glede raznojezičnosti; (2) ali se med različno sta-
rimi starši osnovnošolcev pojavljajo statistično pomembne razlike v njiho-
vih stališčih glede raznojezičnosti in (3) ali se med starši, ki so bili rojeni v
Sloveniji in tistimi, ki so bili rojeni izven Slovenije, pojavljajo statistično po-
membne razlike v njihovih stališčih glede raznojezičnosti.
Raziskava se je opirala na opisnike raznojezične zmožnosti (ROPP
opisniki − referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kultu-
ram, dosegljivi na https://carap.ecml.at/Slovenia/tabid/3022/language/en-
-GB/Default.aspx). S pomočjo vprašalnika smo analizirali trenutno stanje
na področju raznojezičnosti in v nadaljevanju stremeli k izoblikovanju pro-
fila starša, ki je najuspešnejši pri ustvarjanju raznojezičnosti naklonjenemu
spodbudnemu okolju. Tako izoblikovan profil bo starše pomagal usmerja-
ti v preseganje stališč, ki se tičejo monojezičnosti in monokulturnosti, kar
v danem svetu globalizacije ni niti zaželeno niti dobro. Starši, ki bodo stre-
meli k izoblikovanemu profilu, bodo posledično omogočali tako sebi kot
tudi svojim otrokom večje ozaveščanje o raznojezičnosti; okolje, ki spreje-
ma raznojezičnost in raznokulturnost; večjo zmožnost (samo)kritičnosti in
uspešnosti v globaliziranem okolju.
3.1 Metodologija
Glavni cilj projekta Jeziki štejejo je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in
kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezič-
nosti v slovenskem šolskem prostoru. V sklopu projekta želimo na podla-
gi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk oblikovati smerni-
ce, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno
okolje.
70
odprtega (naklonjenega) pogleda sprejemanju več/raznojezičnosti. Ker sta-
lišča, prepričanja in izkušnje staršev osnovnošolcev na področju raznoje-
zičnosti še niso bile podrobno in celovito raziskane v slovenskem izobraže-
valnem prostoru, se je raziskava osredotočila nanje.
3. Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna stališča imajo starši osnovnošol-
cev do raznojezičnosti ter pridobiti podatke o rabi jezikov. Zanimalo nas je
tudi: (1) ali se med moškimi in ženskami pojavljajo statistično pomembne
razlike v njihovih stališčih glede raznojezičnosti; (2) ali se med različno sta-
rimi starši osnovnošolcev pojavljajo statistično pomembne razlike v njiho-
vih stališčih glede raznojezičnosti in (3) ali se med starši, ki so bili rojeni v
Sloveniji in tistimi, ki so bili rojeni izven Slovenije, pojavljajo statistično po-
membne razlike v njihovih stališčih glede raznojezičnosti.
Raziskava se je opirala na opisnike raznojezične zmožnosti (ROPP
opisniki − referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kultu-
ram, dosegljivi na https://carap.ecml.at/Slovenia/tabid/3022/language/en-
-GB/Default.aspx). S pomočjo vprašalnika smo analizirali trenutno stanje
na področju raznojezičnosti in v nadaljevanju stremeli k izoblikovanju pro-
fila starša, ki je najuspešnejši pri ustvarjanju raznojezičnosti naklonjenemu
spodbudnemu okolju. Tako izoblikovan profil bo starše pomagal usmerja-
ti v preseganje stališč, ki se tičejo monojezičnosti in monokulturnosti, kar
v danem svetu globalizacije ni niti zaželeno niti dobro. Starši, ki bodo stre-
meli k izoblikovanemu profilu, bodo posledično omogočali tako sebi kot
tudi svojim otrokom večje ozaveščanje o raznojezičnosti; okolje, ki spreje-
ma raznojezičnost in raznokulturnost; večjo zmožnost (samo)kritičnosti in
uspešnosti v globaliziranem okolju.
3.1 Metodologija
Glavni cilj projekta Jeziki štejejo je ugotoviti, kateri dejavniki podpirajo in
kateri zavirajo ustvarjanje podpornega učnega okolja za razvoj raznojezič-
nosti v slovenskem šolskem prostoru. V sklopu projekta želimo na podla-
gi podatkov ciljnih analiz in ugotovljenih spremenljivk oblikovati smerni-
ce, ki bodo pomagale vzpostaviti raznojezičnosti naklonjeno izobraževalno
okolje.
70
