Page 69 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 69
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
Vloga staršev v izobraževanju na splošno je bila do danes zelo obsežno
raziskana (Eccles, 1983 idr.; Eccles, 1993; Ule, 2015; Kovač, 2009). Vpletenost
staršev se je tako že nekajkrat izkazala za ključno pri uspehu otrok v šoli.
Veliko raziskav je namreč pokazalo, da prepričanja staršev močno vpliva-
jo na prepričanja otrok. Med drugim Young (1994), Sung in Padilla (1998),
Lindgren in Muñoz (2013), opažajo, da starši s svojim pozitivnim odnosom
do tujih jezikov močno vplivajo tudi na željo otrok po znanju več jezikov.
Poleg kontekstualnih dejavnikov, raziskave socialno-afektivnih dejavni-
kov, zlasti motivacije in odnosa učencev, pri zgodnjem učenju tujega jezi-
ka, kažejo, da so mlajši učenci bolj motivirani in imajo bolj pozitiven odnos
kot njihovi starejši vrstniki, vendar se oba dejavnika s časom zmanjšujeta
(npr. Nikolov 1999; Jantscher in Landsiedler 2000; MacIntyre idr. 2002; Mi-
haljević Djigunović in Lopriore 2011). Raziskava je preučila tudi vlogo star-
šev in ugotovila, da izobrazba staršev, usposobljenost staršev v tujem je-
ziku (npr. Chambers 1999; Hewitt 2009), njihova vključenost in odnos do
učenja jezikov, priložnosti, ki jih nudijo otroku, da spoznajo jezik z izpo-
stavljenostjo in interakcijo, ter njihova poklicna uporaba tujega jezika, vpli-
vajo na zgodnje učenje tujega jezika (Muñoz in Lindgren 2011; Lindgren in
Muñoz 2013). Tudi način, kako starši vzgajajo otroke, je precej pomembnej-
ši kot npr. delo, ki ga opravljajo, njihov dohodek ali izobrazba (Snow, Bar-
nes, Chandler, Goodman in Hemphill 1991; Lindgren in Muñoz 2013). Tudi
Desforges in Abouchaar (2003) trdita, da je vpletenost/angažiranost staršev
v domačem okolju zelo pomembna, saj otrok tako gradi pozitiven odnos do
učenja in razvija težnje po višjih stopnjah izobrazbe.
2. Opredelitev raziskovalnega problema
Za raziskavo smo se odločili, ker je ugotavljanje trenutnega stanja glede sta-
lišč, prepričanj in izkušenj na področju raznojezičnosti med udeleženci v
slovenskem javnem izobraževalnem sistemu izredno pomembno, če želimo
spodbujati in razvijati raznojezično zmožnost vseh osnovnošolcev v času
njihovega izobraževanja. Staršem osnovnošolcev namreč lahko zagotovi-
mo ogromno podatkov, virov in podpore na področju raznojezičnosti, ven-
dar je še pomembnejše nasloviti njihova stališča in prepričanja o raznoje-
zičnosti. Če so starši osnovnošolcev nenaklonjeni raznojezičnosti, jih bomo
zelo težko spodbudili k učenju tujih jezikov, hkrati pa bodo težko razume-
li, zakaj je raznojezičnost pomembna za njihove otroke. Kot je razvidno iz
raziskav, imajo stališča staršev izredno močan vpliv na poglede otrok, še
posebej pri mlajših učencih. Treba je torej seči do njihovih zakoreninjenih
69
Vloga staršev v izobraževanju na splošno je bila do danes zelo obsežno
raziskana (Eccles, 1983 idr.; Eccles, 1993; Ule, 2015; Kovač, 2009). Vpletenost
staršev se je tako že nekajkrat izkazala za ključno pri uspehu otrok v šoli.
Veliko raziskav je namreč pokazalo, da prepričanja staršev močno vpliva-
jo na prepričanja otrok. Med drugim Young (1994), Sung in Padilla (1998),
Lindgren in Muñoz (2013), opažajo, da starši s svojim pozitivnim odnosom
do tujih jezikov močno vplivajo tudi na željo otrok po znanju več jezikov.
Poleg kontekstualnih dejavnikov, raziskave socialno-afektivnih dejavni-
kov, zlasti motivacije in odnosa učencev, pri zgodnjem učenju tujega jezi-
ka, kažejo, da so mlajši učenci bolj motivirani in imajo bolj pozitiven odnos
kot njihovi starejši vrstniki, vendar se oba dejavnika s časom zmanjšujeta
(npr. Nikolov 1999; Jantscher in Landsiedler 2000; MacIntyre idr. 2002; Mi-
haljević Djigunović in Lopriore 2011). Raziskava je preučila tudi vlogo star-
šev in ugotovila, da izobrazba staršev, usposobljenost staršev v tujem je-
ziku (npr. Chambers 1999; Hewitt 2009), njihova vključenost in odnos do
učenja jezikov, priložnosti, ki jih nudijo otroku, da spoznajo jezik z izpo-
stavljenostjo in interakcijo, ter njihova poklicna uporaba tujega jezika, vpli-
vajo na zgodnje učenje tujega jezika (Muñoz in Lindgren 2011; Lindgren in
Muñoz 2013). Tudi način, kako starši vzgajajo otroke, je precej pomembnej-
ši kot npr. delo, ki ga opravljajo, njihov dohodek ali izobrazba (Snow, Bar-
nes, Chandler, Goodman in Hemphill 1991; Lindgren in Muñoz 2013). Tudi
Desforges in Abouchaar (2003) trdita, da je vpletenost/angažiranost staršev
v domačem okolju zelo pomembna, saj otrok tako gradi pozitiven odnos do
učenja in razvija težnje po višjih stopnjah izobrazbe.
2. Opredelitev raziskovalnega problema
Za raziskavo smo se odločili, ker je ugotavljanje trenutnega stanja glede sta-
lišč, prepričanj in izkušenj na področju raznojezičnosti med udeleženci v
slovenskem javnem izobraževalnem sistemu izredno pomembno, če želimo
spodbujati in razvijati raznojezično zmožnost vseh osnovnošolcev v času
njihovega izobraževanja. Staršem osnovnošolcev namreč lahko zagotovi-
mo ogromno podatkov, virov in podpore na področju raznojezičnosti, ven-
dar je še pomembnejše nasloviti njihova stališča in prepričanja o raznoje-
zičnosti. Če so starši osnovnošolcev nenaklonjeni raznojezičnosti, jih bomo
zelo težko spodbudili k učenju tujih jezikov, hkrati pa bodo težko razume-
li, zakaj je raznojezičnost pomembna za njihove otroke. Kot je razvidno iz
raziskav, imajo stališča staršev izredno močan vpliv na poglede otrok, še
posebej pri mlajših učencih. Treba je torej seči do njihovih zakoreninjenih
69
