Page 65 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 65
stališče staršev osnovnošolcev do raznojezičnosti
zmožnost staršev osnovnošolcev, ki so vključeni v projekt Jeziki štejejo, smo
se odločili zato, ker je ugotavljanje trenutnega stanja glede stališč, prepri-
čanj in izkušenj na področju raznojezičnosti med udeleženci v slovenskem
javnem izobraževalnem sistemu izredno pomembno. Staršem osnovnošol-
cev namreč lahko zagotovimo ogromno podatkov, virov in podpore na po-
dročju raznojezičnosti, vendar je še pomembnejše nasloviti njihova stališča
in prepričanja.
Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, zbirali pa smo jih v ob-
dobju med septembrom 2019 in decembrom 2020. Vprašalnik je sestavljen
iz vprašanj, ki preverjajo demografsko ozadje staršev in trditev o znanju,
stališčih in spretnostih, do katerih so se opredelili na petstopenjski Likerto-
vi lestvici. Trditve v vprašalnikih so bile sestavljene na podlagi Referenčne-
ga okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti in viri
– ROPP (Kač, ur., 2017).
1.1 Razvoj terminologije, povezane z več- in raznojezičnostjo
Zadnja tri desetletja so bila priča obsežnim političnim in ekonomskim spre-
membam po vsem svetu, kar je pripeljalo do izrazitega povečanja medkul-
turnega stika. Kot navajata Glaser (2005) in Grosman (2009), je v Evropi več
desetletno usmerjanje jezikovne politike pripeljalo do spoznanja, da Evro-
pejci za uspešno delovanje potrebujejo sporazumevalno zmožnost v več je-
zikih. Usposabljanje vseh ljudi za globalno sodelovanje je tudi cilj Unesco-
ve deklaracije o izobraževanju (Unesco, 2003), ki predvideva medkulturno
in raznojezično delovanje na vseh ravneh ter znanje jezikov kot bistveno
sestavino medkulturne izobrazbe za spodbujanje razumevanja med različ-
nimi skupinami prebivalcev in zagotavljanje spoštovanja njihovih pravic
(American Council on the Teaching of Foreign Languages, b. d.; Council
of Europe, b. d.; Evropski parlament, b. d.).
Povečana mobilnost in migracije se odražajo v novih konceptih, ki so
zajeli kulturno in jezikovno integracijo različnih skupnosti in družb, med
drugim preklapljanje med jezikovnimi kodi, oziroma »code-switching«
(Canagarajah, 2006), mešanje kodov oziroma »code mixing« (Canagarajah,
2011), prepletanje kodov oziroma »code-meshing« (Canagarajah, 2013) in
čezjezičnost oziroma »translanguaging« (García, 2009; García in Otheguy,
2019). Preklapljanje se nanaša na proces izmenjevanja med dvema ali več je-
ziki ali njihovimi različicami (tudi narečji) med sporazumevanjem. Posa-
meznik izbere vrsto komunikacije glede na to, s kom se sporazumeva, npr.
govorci preklapljajo, ker se želijo vklopiti v neko družbeno okolje. Mešanje
65
zmožnost staršev osnovnošolcev, ki so vključeni v projekt Jeziki štejejo, smo
se odločili zato, ker je ugotavljanje trenutnega stanja glede stališč, prepri-
čanj in izkušenj na področju raznojezičnosti med udeleženci v slovenskem
javnem izobraževalnem sistemu izredno pomembno. Staršem osnovnošol-
cev namreč lahko zagotovimo ogromno podatkov, virov in podpore na po-
dročju raznojezičnosti, vendar je še pomembnejše nasloviti njihova stališča
in prepričanja.
Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, zbirali pa smo jih v ob-
dobju med septembrom 2019 in decembrom 2020. Vprašalnik je sestavljen
iz vprašanj, ki preverjajo demografsko ozadje staršev in trditev o znanju,
stališčih in spretnostih, do katerih so se opredelili na petstopenjski Likerto-
vi lestvici. Trditve v vprašalnikih so bile sestavljene na podlagi Referenčne-
ga okvira za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: zmožnosti in viri
– ROPP (Kač, ur., 2017).
1.1 Razvoj terminologije, povezane z več- in raznojezičnostjo
Zadnja tri desetletja so bila priča obsežnim političnim in ekonomskim spre-
membam po vsem svetu, kar je pripeljalo do izrazitega povečanja medkul-
turnega stika. Kot navajata Glaser (2005) in Grosman (2009), je v Evropi več
desetletno usmerjanje jezikovne politike pripeljalo do spoznanja, da Evro-
pejci za uspešno delovanje potrebujejo sporazumevalno zmožnost v več je-
zikih. Usposabljanje vseh ljudi za globalno sodelovanje je tudi cilj Unesco-
ve deklaracije o izobraževanju (Unesco, 2003), ki predvideva medkulturno
in raznojezično delovanje na vseh ravneh ter znanje jezikov kot bistveno
sestavino medkulturne izobrazbe za spodbujanje razumevanja med različ-
nimi skupinami prebivalcev in zagotavljanje spoštovanja njihovih pravic
(American Council on the Teaching of Foreign Languages, b. d.; Council
of Europe, b. d.; Evropski parlament, b. d.).
Povečana mobilnost in migracije se odražajo v novih konceptih, ki so
zajeli kulturno in jezikovno integracijo različnih skupnosti in družb, med
drugim preklapljanje med jezikovnimi kodi, oziroma »code-switching«
(Canagarajah, 2006), mešanje kodov oziroma »code mixing« (Canagarajah,
2011), prepletanje kodov oziroma »code-meshing« (Canagarajah, 2013) in
čezjezičnost oziroma »translanguaging« (García, 2009; García in Otheguy,
2019). Preklapljanje se nanaša na proces izmenjevanja med dvema ali več je-
ziki ali njihovimi različicami (tudi narečji) med sporazumevanjem. Posa-
meznik izbere vrsto komunikacije glede na to, s kom se sporazumeva, npr.
govorci preklapljajo, ker se želijo vklopiti v neko družbeno okolje. Mešanje
65
