Page 60 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 60
ela 23
4.1.3. Učitelji, ki prihajajo iz vzhodne kohezijske regije
4.3.5. Z učenjem tujega jezika moramo začeti zgodaj v otroštvu.
Rad/-a bi znal/-a govoriti več tujih jezikov.
4.4.4. Zanimajo me podobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo ter jezikom in kultu-
ro drugih držav.
4.4.5. Znam primerjati lasten jezik in kulturo z drugimi jeziki in kulturami.
4.5.4. Znanje latinščine koristi pri učenju nekaterih drugih tujih jezikov.
4.1.1. Učitelji, ki prihajajo iz zahodne kohezijske regije
4.1.2. Otroci bi se najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezikov.
4.1.4. Učenje jezika je dolg in naporen proces.
4.2.1. Učenje tujih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika.
4.4.3. Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje.
Če želimo dobro znati tuji jezik, ni nujno dobro poznati tudi kulture, iz katere izhaja.
4.7.12. Slovenski šolski sistem (pravilniki, zakonodaja) je oblikovan tako, da spodbuja pri učen-
cih večjezičnost in poznavanje različnih kultur.
ne kohezijske regije se bolj zavedajo pozitivnih učinkov zgodnjega učenja
tujega jezika. V prav nasprotno tega so učitelji iz zahodne kohezijske regije
bolj prepričani v to, da bi se otroci najprej morali naučiti J1 in šele nato tu-
jih jezikov. S tem sovpada tudi trditev, da bi naj učenje tujih jezikov v otro-
štvu slabo vplivalo na znanje J1, v kar so bolj prepričani učitelji iz zahod-
ne kohezijske regije. V primerjavi z njimi se učitelji iz vzhodne kohezijske
regije bolj zanimajo za kulturo, iz katere tuji jeziki izhajajo in jo tudi več-
krat primerjajo z J1 ter lastno kulturo. Učitelji iz zahodne kohezijske re-
gije pa so bolj prepričani v to, da poznavanje kulture, iz katere tuji jezik
izhaja, ni tako pomembno pri procesu usvajanja tujega jezika. Učitelji iz
vzhodne kohezijske regije učenje tujih jezikov in razvijanje večjezičnosti
torej priorizirajo. Posledično so tudi bolj kritični do šolskega sistema, ki
po njihovem mnenju prav to, torej razvijanje večjezičnosti pri učencih, ne
spodbuja v dovoljšnji meri. Zakaj prihaja do takšnih razlik v mnenju glede
na kohezijsko regijo, bi lahko bil predmet nadaljnjih raziskav.
Viri in literatura
Armstrong, P. W. in Rogers, J. D. (1997). Basic Skills Revisited: The Effects of
Foreign Language Instruction on Reading, Math and Language Arts. Le-
arning Languages, Spring, 20–31.
Borg, S. (2009). Kaj učitelji dodatnih jezikov v otroštvu mislijo, vedo in ver-
jamejo – učiteljeva kognicija. V K. Pižorn (ur.), Učenje in poučevanje do-
datnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
334–357.
60
4.1.3. Učitelji, ki prihajajo iz vzhodne kohezijske regije
4.3.5. Z učenjem tujega jezika moramo začeti zgodaj v otroštvu.
Rad/-a bi znal/-a govoriti več tujih jezikov.
4.4.4. Zanimajo me podobnosti in razlike med lastnim jezikom in kulturo ter jezikom in kultu-
ro drugih držav.
4.4.5. Znam primerjati lasten jezik in kulturo z drugimi jeziki in kulturami.
4.5.4. Znanje latinščine koristi pri učenju nekaterih drugih tujih jezikov.
4.1.1. Učitelji, ki prihajajo iz zahodne kohezijske regije
4.1.2. Otroci bi se najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezikov.
4.1.4. Učenje jezika je dolg in naporen proces.
4.2.1. Učenje tujih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika.
4.4.3. Znanje maternega jezika popolnoma zadostuje.
Če želimo dobro znati tuji jezik, ni nujno dobro poznati tudi kulture, iz katere izhaja.
4.7.12. Slovenski šolski sistem (pravilniki, zakonodaja) je oblikovan tako, da spodbuja pri učen-
cih večjezičnost in poznavanje različnih kultur.
ne kohezijske regije se bolj zavedajo pozitivnih učinkov zgodnjega učenja
tujega jezika. V prav nasprotno tega so učitelji iz zahodne kohezijske regije
bolj prepričani v to, da bi se otroci najprej morali naučiti J1 in šele nato tu-
jih jezikov. S tem sovpada tudi trditev, da bi naj učenje tujih jezikov v otro-
štvu slabo vplivalo na znanje J1, v kar so bolj prepričani učitelji iz zahod-
ne kohezijske regije. V primerjavi z njimi se učitelji iz vzhodne kohezijske
regije bolj zanimajo za kulturo, iz katere tuji jeziki izhajajo in jo tudi več-
krat primerjajo z J1 ter lastno kulturo. Učitelji iz zahodne kohezijske re-
gije pa so bolj prepričani v to, da poznavanje kulture, iz katere tuji jezik
izhaja, ni tako pomembno pri procesu usvajanja tujega jezika. Učitelji iz
vzhodne kohezijske regije učenje tujih jezikov in razvijanje večjezičnosti
torej priorizirajo. Posledično so tudi bolj kritični do šolskega sistema, ki
po njihovem mnenju prav to, torej razvijanje večjezičnosti pri učencih, ne
spodbuja v dovoljšnji meri. Zakaj prihaja do takšnih razlik v mnenju glede
na kohezijsko regijo, bi lahko bil predmet nadaljnjih raziskav.
Viri in literatura
Armstrong, P. W. in Rogers, J. D. (1997). Basic Skills Revisited: The Effects of
Foreign Language Instruction on Reading, Math and Language Arts. Le-
arning Languages, Spring, 20–31.
Borg, S. (2009). Kaj učitelji dodatnih jezikov v otroštvu mislijo, vedo in ver-
jamejo – učiteljeva kognicija. V K. Pižorn (ur.), Učenje in poučevanje do-
datnih jezikov v otroštvu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
334–357.
60
