Page 53 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 53
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
Kot je razvidno iz tabele 15, prihaja do statistično značilnih razlik pri
trditvi 4.5.4, kjer se v zahodni kohezijski regiji manj strinjajo, da je znanje
latinščine koristno pri učenju nekaterih drugih tujih jezikov. Tudi ta rezul-
tat bi lahko pojasnili samo z širše zasnovanimi in primerjalnimi študijami,
ki pa žal niso na voljo. Vsekakor tako kot druge razlike med kohezijskimi
regijama kaže na to, da so nadaljnje raziskave potrebne.
4.6 Jezik in emocije
Kakšna so stališča učiteljev glede lastne samozavesti, strahov in kompetenc
pri rabi tujega jezika? Odgovore smo zbrali v tabeli 16.
Tabela 16: Aritmetične sredine ( učiteljev glede na stopnjo strinjanja s trditvami kategorije
jezik in emocije
Trditev Ko govorim v tujem jeziku, mi je vedno nekoliko neprijetno. 3,16
4.6.1. Ko govorim v tujem jeziku, me je vedno strah, da bom naredil/-a kakšno na-
pako. 2,99
4.6.2. Zaupam v lastne sposobnosti učenja tujega jezika.
Znanje tujih jezikov me zelo zanima. 2,52
4.6.3. Bolj kot pravilnost povedanega v tujem jeziku je pomembno to, da si sploh 2,16
4.6.4. upaš govoriti.
1,98
4.6.5.
Iz tabele 16 je razvidno, da učiteljem ni neprijetno govoriti v tujem je-
ziku. Večino učiteljev zanima znanje tujih jezikov in tudi zaupajo v svoje
sposobnosti učenja tujega jezika. Bolj pomembno jim je, da si sploh upajo
govoriti v tujem jeziku, kot pa strah pred delanjem napak pri komunikaci-
ji v tujem jeziku.
Glede emocij in jezikov pričakujemo razlike med obema skupinama
učiteljev, kar kaže tabela 17.
Tabela 17: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije jezik in emocije
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.6.1. učitelj jezika 238,64 14866,000 0,000
4.6.2. učitelj nejezikovnega predmeta 179,28
učitelj jezika 236,48 15266,500 0,000
učitelj nejezikovnega predmeta 181,05
53
Kot je razvidno iz tabele 15, prihaja do statistično značilnih razlik pri
trditvi 4.5.4, kjer se v zahodni kohezijski regiji manj strinjajo, da je znanje
latinščine koristno pri učenju nekaterih drugih tujih jezikov. Tudi ta rezul-
tat bi lahko pojasnili samo z širše zasnovanimi in primerjalnimi študijami,
ki pa žal niso na voljo. Vsekakor tako kot druge razlike med kohezijskimi
regijama kaže na to, da so nadaljnje raziskave potrebne.
4.6 Jezik in emocije
Kakšna so stališča učiteljev glede lastne samozavesti, strahov in kompetenc
pri rabi tujega jezika? Odgovore smo zbrali v tabeli 16.
Tabela 16: Aritmetične sredine ( učiteljev glede na stopnjo strinjanja s trditvami kategorije
jezik in emocije
Trditev Ko govorim v tujem jeziku, mi je vedno nekoliko neprijetno. 3,16
4.6.1. Ko govorim v tujem jeziku, me je vedno strah, da bom naredil/-a kakšno na-
pako. 2,99
4.6.2. Zaupam v lastne sposobnosti učenja tujega jezika.
Znanje tujih jezikov me zelo zanima. 2,52
4.6.3. Bolj kot pravilnost povedanega v tujem jeziku je pomembno to, da si sploh 2,16
4.6.4. upaš govoriti.
1,98
4.6.5.
Iz tabele 16 je razvidno, da učiteljem ni neprijetno govoriti v tujem je-
ziku. Večino učiteljev zanima znanje tujih jezikov in tudi zaupajo v svoje
sposobnosti učenja tujega jezika. Bolj pomembno jim je, da si sploh upajo
govoriti v tujem jeziku, kot pa strah pred delanjem napak pri komunikaci-
ji v tujem jeziku.
Glede emocij in jezikov pričakujemo razlike med obema skupinama
učiteljev, kar kaže tabela 17.
Tabela 17: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije jezik in emocije
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.6.1. učitelj jezika 238,64 14866,000 0,000
4.6.2. učitelj nejezikovnega predmeta 179,28
učitelj jezika 236,48 15266,500 0,000
učitelj nejezikovnega predmeta 181,05
53
