Page 47 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 47
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
V tabeli 9 prikazujemo ista stališče glede na obe kohezijski regiji.
Tabela 9: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji,
ki prebivajo v vzhodni oziroma zahodni kohezijski regiji, glede na stopnjo strinjanja
s trditvami kategorije vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni razvoj
Trditev Kohezijska regija Izidi M-W-preizkusa
UP
4.3.1. vzhodna 199,34 19149,500 0,162
4.3.2. zahodna 214,81
4.3.3. vzhodna 204,80 20428,000 0,793
4.3.4. zahodna 207,59
4.3.5. vzhodna 212,20 19258,000 0,170
4.3.6. zahodna 197,80
4.3.7. vzhodna 204,28 20307,000 0,721
zahodna 208,27
vzhodna 222,85 16765,000 0,000
zahodna 183,72
vzhodna 198,23 18890,500 0,108
zahodna 216,27
vzhodna 196,84 18566,500 0,056
zahodna 218,10
Statistično značilna razlika je vidna le pri trditvi 4.3.5 pri učiteljih, ki
prebivajo v zahodni kohezijski regiji, saj bi radi v primerjavi z učitelji iz
vzhodne kohezijske regije nekoliko manj znali govoriti več tujih jezikov. V
celotni raziskavi se učitelji iz vzhodne kohezijske regije kažejo kot tisti, ki
so nekako bolj naklonjeni večjezičnosti, kar se kaže tudi tukaj s perspekti-
ve zahodne kohezijske regije. Te ugotovitve bi zahtevale primerjalne ana-
lize, ki pa žal niso na voljo. Primerjalne analize obeh regij govorijo o eko-
nomskih in socialnih razlikah in ne o stališčih glede jezikov. Deloma je
možna primerjava z najnovejšo raziskavo Mladina 2020 (Lavrič idr., 2021),
ki je pokazala manj zanimanja za kulturo in umetnost pri mladih v vzhod-
ni kohezijski regiji. Vendar pa primerjava z našo raziskavo ne vzdrži zaradi
dveh razlogov; prvi je dejstvo, da je študija Mladina 2020 zajela samo mla-
de, med učitelji iz naše raziskave pa je samo 1,5 % mladih do 24 let. Drugi
razlog je ta, da naša raziskava kaže ravno nasprotni rezultat, če seveda iz-
hajamo iz tega, da so jeziki neobhodno povezani s kulturami. Pri tem os-
taja tudi odprto vprašanje, ali so mladi iz raziskave Mladina 2020 pri raz-
mišljanju o kulturi ostajali v okvirju slovenske kulture in jezika ali pa so
razmišljali širše.
47
V tabeli 9 prikazujemo ista stališče glede na obe kohezijski regiji.
Tabela 9: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji,
ki prebivajo v vzhodni oziroma zahodni kohezijski regiji, glede na stopnjo strinjanja
s trditvami kategorije vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni razvoj
Trditev Kohezijska regija Izidi M-W-preizkusa
UP
4.3.1. vzhodna 199,34 19149,500 0,162
4.3.2. zahodna 214,81
4.3.3. vzhodna 204,80 20428,000 0,793
4.3.4. zahodna 207,59
4.3.5. vzhodna 212,20 19258,000 0,170
4.3.6. zahodna 197,80
4.3.7. vzhodna 204,28 20307,000 0,721
zahodna 208,27
vzhodna 222,85 16765,000 0,000
zahodna 183,72
vzhodna 198,23 18890,500 0,108
zahodna 216,27
vzhodna 196,84 18566,500 0,056
zahodna 218,10
Statistično značilna razlika je vidna le pri trditvi 4.3.5 pri učiteljih, ki
prebivajo v zahodni kohezijski regiji, saj bi radi v primerjavi z učitelji iz
vzhodne kohezijske regije nekoliko manj znali govoriti več tujih jezikov. V
celotni raziskavi se učitelji iz vzhodne kohezijske regije kažejo kot tisti, ki
so nekako bolj naklonjeni večjezičnosti, kar se kaže tudi tukaj s perspekti-
ve zahodne kohezijske regije. Te ugotovitve bi zahtevale primerjalne ana-
lize, ki pa žal niso na voljo. Primerjalne analize obeh regij govorijo o eko-
nomskih in socialnih razlikah in ne o stališčih glede jezikov. Deloma je
možna primerjava z najnovejšo raziskavo Mladina 2020 (Lavrič idr., 2021),
ki je pokazala manj zanimanja za kulturo in umetnost pri mladih v vzhod-
ni kohezijski regiji. Vendar pa primerjava z našo raziskavo ne vzdrži zaradi
dveh razlogov; prvi je dejstvo, da je študija Mladina 2020 zajela samo mla-
de, med učitelji iz naše raziskave pa je samo 1,5 % mladih do 24 let. Drugi
razlog je ta, da naša raziskava kaže ravno nasprotni rezultat, če seveda iz-
hajamo iz tega, da so jeziki neobhodno povezani s kulturami. Pri tem os-
taja tudi odprto vprašanje, ali so mladi iz raziskave Mladina 2020 pri raz-
mišljanju o kulturi ostajali v okvirju slovenske kulture in jezika ali pa so
razmišljali širše.
47