Page 43 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 43
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
Tabela 3: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji,
ki prebivajo v vzhodni oziroma zahodni kohezijski regiji, glede na stopnjo strinjanja
s trditvami kategorije splošna stališča do zgodnjega učenja
Trditev Kohezijska regija Izidi M-W-preizkusa
UP
4.1.1. vzhodna 195,63 18283,500 0,036
4.1.2. zahodna 219,70
4.1.3. vzhodna 195,59 18272,500 0,029
4.1.4. zahodna 219,77
4.1.5. vzhodna 195,71 18301,000 0,036
zahodna 219,60
vzhodna 196,03 18375,500 0,036
zahodna 219,18
vzhodna 194,76 18079,000 0,020
zahodna 220,86
da učenci iz vzhodne kohezijske regije dosegajo nižje povprečne vrednos-
ti točk pri nacionalnih preizkusih znanja na in mednarodnem preverjan-
ju znanja TIMSS (gl. Kovač Šebart in Štefanc, 2016), rezultati ankete kaže-
jo, da so njihovi učitelji bolj dovzetni za prednosti zgodnjega učenja jezikov.
Lahko bi trdili, da je morda prav višja stopnja brezposelnosti prebivalcev
vzhodne kohezijske regije gonilo, da se z znanjem tujih jezikov lahko ta
stopnja zniža; učitelji posledično podpirajo zgodnje učenje tujih jezikov, saj
kompetence v tujih jezikih povišajo možnost zaposlitve v tujini. Potrebno
pa je omeniti še nekaj. V določenem delu vzhodne kohezijske regije (Ma-
ribor in širša okolica) občine tradicionalno že nekaj desetletij financira-
jo zgodnje učenje jezika sosedov, tj. nemščine na osnovnih šolah (prim. Ja-
zbec, 2012). Tudi ta praksa pripomore k razvijanju stališč vseh učiteljev in
ne samo tistih, ki poučujejo tuje jezike. Diametralno nasprotne primerja-
ve lahko najdemo tudi drugje. Tako je npr. raziskava stališč gimnazijcev
do jezikov (Lipavic in Muzikářová, 2021, str. 92) pokazala, da med sled-
njimi ni razlik glede na kohezijski regiji, kar zadeva razumevanje zgodn-
je večjezičnosti. V obeh kohezijskih regijah namreč gimnazijci v visokem
odstotku (94 %) menijo, da se z odraščanjem z dvema jezikoma oba nau-
čiš enako dobro, kar pomeni, da razumejo zgodnjo večjezičnost kot nekaj
pozitivnega. Sklepamo lahko, da to prenašajo tudi na razmerje zgodnje-
ga učenja tujih jezikov. Če torej mlajša generacija izkazuje sodoben pogled
na večjezičnost, potem lahko razumemo razlike med kohezijskim regijama
samo kot generacijsko specifične.
43
Tabela 3: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji,
ki prebivajo v vzhodni oziroma zahodni kohezijski regiji, glede na stopnjo strinjanja
s trditvami kategorije splošna stališča do zgodnjega učenja
Trditev Kohezijska regija Izidi M-W-preizkusa
UP
4.1.1. vzhodna 195,63 18283,500 0,036
4.1.2. zahodna 219,70
4.1.3. vzhodna 195,59 18272,500 0,029
4.1.4. zahodna 219,77
4.1.5. vzhodna 195,71 18301,000 0,036
zahodna 219,60
vzhodna 196,03 18375,500 0,036
zahodna 219,18
vzhodna 194,76 18079,000 0,020
zahodna 220,86
da učenci iz vzhodne kohezijske regije dosegajo nižje povprečne vrednos-
ti točk pri nacionalnih preizkusih znanja na in mednarodnem preverjan-
ju znanja TIMSS (gl. Kovač Šebart in Štefanc, 2016), rezultati ankete kaže-
jo, da so njihovi učitelji bolj dovzetni za prednosti zgodnjega učenja jezikov.
Lahko bi trdili, da je morda prav višja stopnja brezposelnosti prebivalcev
vzhodne kohezijske regije gonilo, da se z znanjem tujih jezikov lahko ta
stopnja zniža; učitelji posledično podpirajo zgodnje učenje tujih jezikov, saj
kompetence v tujih jezikih povišajo možnost zaposlitve v tujini. Potrebno
pa je omeniti še nekaj. V določenem delu vzhodne kohezijske regije (Ma-
ribor in širša okolica) občine tradicionalno že nekaj desetletij financira-
jo zgodnje učenje jezika sosedov, tj. nemščine na osnovnih šolah (prim. Ja-
zbec, 2012). Tudi ta praksa pripomore k razvijanju stališč vseh učiteljev in
ne samo tistih, ki poučujejo tuje jezike. Diametralno nasprotne primerja-
ve lahko najdemo tudi drugje. Tako je npr. raziskava stališč gimnazijcev
do jezikov (Lipavic in Muzikářová, 2021, str. 92) pokazala, da med sled-
njimi ni razlik glede na kohezijski regiji, kar zadeva razumevanje zgodn-
je večjezičnosti. V obeh kohezijskih regijah namreč gimnazijci v visokem
odstotku (94 %) menijo, da se z odraščanjem z dvema jezikoma oba nau-
čiš enako dobro, kar pomeni, da razumejo zgodnjo večjezičnost kot nekaj
pozitivnega. Sklepamo lahko, da to prenašajo tudi na razmerje zgodnje-
ga učenja tujih jezikov. Če torej mlajša generacija izkazuje sodoben pogled
na večjezičnost, potem lahko razumemo razlike med kohezijskim regijama
samo kot generacijsko specifične.
43
