Page 46 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 46
živimo, znanje tujih jezikov pomembno. Ti rezultati potrjujejo Pratne-
merjeve (2017) ugotovitve raziskave med študenti razrednega pouka. Glede
znanja jezikov in uspeha v poklicu tudi Pižorn (2009) poudarja, da je več-
jezičnost in višja raven jezikovnega znanja ključnega pomena za učinkovi-
tejšo porazdelitev delovne sile v Evropi, saj obvladanje jezika pomeni bolj-
še uresničevanje pravic in svoboščin, ki jih pogojuje mobilnost znotraj trga
delovne sile Evropske unije.
Tabela 8 prikazuje razlike glede na skupini učiteljev.
Tabela 8: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni razvoj
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.3.1. učitelj jezika 232,58 15987,000 0,000
4.3.2. učitelj nejezikovnega predmeta 184,24
4.3.3. učitelj jezika 187,45 17472,500 0,001
4.3.4. učitelj nejezikovnega predmeta 221,19
4.3.5. učitelj jezika 177,75 15678,500 0,000
4.3.6. učitelj nejezikovnega predmeta 229,13
4.3.7. učitelj jezika 193,32 18559,500 0,038
učitelj nejezikovnega predmeta 216,38
učitelj jezika 190,63 18062,000 0,009
učitelj nejezikovnega predmeta 218,58
učitelj jezika 221,56 18025,500 0,011
učitelj nejezikovnega predmeta 193,26
učitelj jezika 232,10 16077,000 0,000
učitelj nejezikovnega predmeta 184,64
Pri vseh zgoraj navedenih trditvah prihaja do statistično značilnih raz-
lik med učitelji jezikov in učitelji nejezikovnih predmetov (tabela 8). Učitelji
jezikov bolj podpirajo nujnost znanja tujih jezikov kot učitelji nejezikovnih
predmetov. Učitelji nejezikovnih predmetov pogosteje menijo, da znanje
angleščine danes popolnoma zadostuje, da znanje tujih jezikov ni tako po-
membno, saj se lahko znajdemo tudi drugače, in da znanje tujih jezikov ni
tako pomembno v okolju, v katerem živijo. Učitelji jezikov pa so mnenja, da
je tisti, ki zna več jezikov, lahko uspešnejši na poklicni poti in da znanje je-
zikov pozitivno vpliva tako na osebnostni razvoj posameznika kot tudi na
ugled v družbi. Učitelji jezikov bi tudi radi znali govoriti več tujih jezikov.
Te statistično značilne razlike ne presenečajo, saj že zaradi narave poklica
učitelji jezikov pozitivneje ocenjujejo znanje tujih jezikov.
46
merjeve (2017) ugotovitve raziskave med študenti razrednega pouka. Glede
znanja jezikov in uspeha v poklicu tudi Pižorn (2009) poudarja, da je več-
jezičnost in višja raven jezikovnega znanja ključnega pomena za učinkovi-
tejšo porazdelitev delovne sile v Evropi, saj obvladanje jezika pomeni bolj-
še uresničevanje pravic in svoboščin, ki jih pogojuje mobilnost znotraj trga
delovne sile Evropske unije.
Tabela 8 prikazuje razlike glede na skupini učiteljev.
Tabela 8: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni razvoj
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.3.1. učitelj jezika 232,58 15987,000 0,000
4.3.2. učitelj nejezikovnega predmeta 184,24
4.3.3. učitelj jezika 187,45 17472,500 0,001
4.3.4. učitelj nejezikovnega predmeta 221,19
4.3.5. učitelj jezika 177,75 15678,500 0,000
4.3.6. učitelj nejezikovnega predmeta 229,13
4.3.7. učitelj jezika 193,32 18559,500 0,038
učitelj nejezikovnega predmeta 216,38
učitelj jezika 190,63 18062,000 0,009
učitelj nejezikovnega predmeta 218,58
učitelj jezika 221,56 18025,500 0,011
učitelj nejezikovnega predmeta 193,26
učitelj jezika 232,10 16077,000 0,000
učitelj nejezikovnega predmeta 184,64
Pri vseh zgoraj navedenih trditvah prihaja do statistično značilnih raz-
lik med učitelji jezikov in učitelji nejezikovnih predmetov (tabela 8). Učitelji
jezikov bolj podpirajo nujnost znanja tujih jezikov kot učitelji nejezikovnih
predmetov. Učitelji nejezikovnih predmetov pogosteje menijo, da znanje
angleščine danes popolnoma zadostuje, da znanje tujih jezikov ni tako po-
membno, saj se lahko znajdemo tudi drugače, in da znanje tujih jezikov ni
tako pomembno v okolju, v katerem živijo. Učitelji jezikov pa so mnenja, da
je tisti, ki zna več jezikov, lahko uspešnejši na poklicni poti in da znanje je-
zikov pozitivno vpliva tako na osebnostni razvoj posameznika kot tudi na
ugled v družbi. Učitelji jezikov bi tudi radi znali govoriti več tujih jezikov.
Te statistično značilne razlike ne presenečajo, saj že zaradi narave poklica
učitelji jezikov pozitivneje ocenjujejo znanje tujih jezikov.
46
