Page 41 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 41
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
Tabela 1: Aritmetične sredine učiteljev glede na stopnjo strinjanja s trditvami kategorije
splošna stališča do zgodnjega učenja
4.1.1. Trditev 2,40
Otroci bi se najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezi-
4.1.2. kov. 2,22
4.1.3. Učenje jezika je dolg in naporen proces. 2,43
4.1.4. Z učenjem tujega jezika moramo začeti zgodaj v otroštvu. 4,03
Učenje tujih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika.
4.1.5. Tujega jezika se lahko zelo dobro naučimo samo, če se ga začnemo učiti zgodaj v 3,47
otroštvu.
doksalno, da učitelji obenem menijo, da bi z učenjem tujega jezika morali
začeti zgodaj v otroštvu in da učenje tujih jezikov v otroštvu ne vpliva sla-
bo na znanje J1. Domnevamo, da je ta paradoks povezan z dejstvom, da se
formalna oblika učenja tujih jezikov začne v 2. VIO osnovne šole. Kot ugo-
tavlja Jazbec (2011), pa se večina otrok začne učiti tuji jezik prej, torej preden
jim to šola formalno omogoča. Obenem opozarja (prav tam), da še se zme-
raj pojavljajo skeptiki, ki menijo, da je učenje tujega jezika za otroka obre-
menitev in se bi najprej moral naučiti J1 in šele nato tujega jezika. Raziskave
o kognitivnem razvoju dokazujejo, da vnos tujega jezika v zgodnjem otro-
štvu pospeši rast povezav v otroških možganih, ki olajšajo učenje prvega in
drugega jezika (npr. Curtain, 1990; Willis, 1998 idr.). Na podlagi izvedenih
raziskav ugotavlja npr. Marcos (1998), da učenje tujega jezika celo vzpodbu-
ja pospešeni razvoj J1. Sicer se lahko tujega jezika zelo dobro naučimo tudi
kasneje, torej ne samo zgodaj v otroštvu, kot večinoma menijo vprašani
Tabela 2: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije splošna stališča do zgodnjega učenja
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.1.1. učitelj jezika 220,15 18288,000 0,024
4.1.2. učitelj nejezikovnega predmeta 194,42
4.1.3. učitelj jezika 199,74 19747,500 0,302
4.1.4. učitelj nejezikovnega predmeta 211,12
4.1.5. učitelj jezika 202,06 20176,500 0,528
učitelj nejezikovnega predmeta 209,22
učitelj jezika 214,41 19349,000 0,165
učitelj nejezikovnega predmeta 199,12
učitelj jezika 212,54 19695,500 0,288
učitelj nejezikovnega predmeta 200,65
41
Tabela 1: Aritmetične sredine učiteljev glede na stopnjo strinjanja s trditvami kategorije
splošna stališča do zgodnjega učenja
4.1.1. Trditev 2,40
Otroci bi se najprej morali dobro naučiti maternega jezika in šele nato tujih jezi-
4.1.2. kov. 2,22
4.1.3. Učenje jezika je dolg in naporen proces. 2,43
4.1.4. Z učenjem tujega jezika moramo začeti zgodaj v otroštvu. 4,03
Učenje tujih jezikov v otroštvu slabo vpliva na znanje maternega jezika.
4.1.5. Tujega jezika se lahko zelo dobro naučimo samo, če se ga začnemo učiti zgodaj v 3,47
otroštvu.
doksalno, da učitelji obenem menijo, da bi z učenjem tujega jezika morali
začeti zgodaj v otroštvu in da učenje tujih jezikov v otroštvu ne vpliva sla-
bo na znanje J1. Domnevamo, da je ta paradoks povezan z dejstvom, da se
formalna oblika učenja tujih jezikov začne v 2. VIO osnovne šole. Kot ugo-
tavlja Jazbec (2011), pa se večina otrok začne učiti tuji jezik prej, torej preden
jim to šola formalno omogoča. Obenem opozarja (prav tam), da še se zme-
raj pojavljajo skeptiki, ki menijo, da je učenje tujega jezika za otroka obre-
menitev in se bi najprej moral naučiti J1 in šele nato tujega jezika. Raziskave
o kognitivnem razvoju dokazujejo, da vnos tujega jezika v zgodnjem otro-
štvu pospeši rast povezav v otroških možganih, ki olajšajo učenje prvega in
drugega jezika (npr. Curtain, 1990; Willis, 1998 idr.). Na podlagi izvedenih
raziskav ugotavlja npr. Marcos (1998), da učenje tujega jezika celo vzpodbu-
ja pospešeni razvoj J1. Sicer se lahko tujega jezika zelo dobro naučimo tudi
kasneje, torej ne samo zgodaj v otroštvu, kot večinoma menijo vprašani
Tabela 2: Statistično značilne razlike (Mann Whitneyev U-preizkus) med učitelji tujih
jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov glede na stopnjo strinjanja s trditvami
kategorije splošna stališča do zgodnjega učenja
Trditev Predmet poučevanja Izidi M-W-preizkusa
UP
4.1.1. učitelj jezika 220,15 18288,000 0,024
4.1.2. učitelj nejezikovnega predmeta 194,42
4.1.3. učitelj jezika 199,74 19747,500 0,302
4.1.4. učitelj nejezikovnega predmeta 211,12
4.1.5. učitelj jezika 202,06 20176,500 0,528
učitelj nejezikovnega predmeta 209,22
učitelj jezika 214,41 19349,000 0,165
učitelj nejezikovnega predmeta 199,12
učitelj jezika 212,54 19695,500 0,288
učitelj nejezikovnega predmeta 200,65
41
