Page 40 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 40
3.1 Raziskovalni vzorec
V projektu je sodelovalo 452 učiteljev; 206 (45,6 %) jih poučuje jezik in 246
(54,4 %) drugi oz. nejezikovni predmet. Med njimi jih 256 prebiva (56,6 %)
v vzhodni (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnje-
posavska, Jugovzhodna in Notranjsko-Kraška) in 196 (43,4 %) v zahodni
(Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-Kraška) kohezijski re-
giji. Podatke o tem, v kateri kohezijski regiji učitelji prebivajo, smo pridobili
v sklopu anketnega vprašalnika.
3.2 Postopek obdelave podatkov
Za potrebe empirične analize smo pridobljene podatke statistično obdelali
s pomočjo statističnega programskega paketa SPSS (Statistical Package for
the Social Sciences). Statistično značilnost razlik smo preverjali na ravni
tveganja p ≤ 0,05. Na nivoju deskriptivne statistike smo uporabili aritme-
tične sredine () numerično izraženih spremenljivk v 5-stopenjski ocenje-
valni lestvici, pri čemer 1 pomeni najvišjo, 5 pa najnižjo stopnjo strinjanja.
Na nivoju inferenčne statistike smo uporabili Mann-Whitneyev preizkus
za preverjanje razlik v zajetih ordinalnih spremenljivkah.
4. Rezultati z interpretacijo
4.1 Splošna stališča do zgodnjega učenja tujega jezika
Številne študije potrjujejo, da ima zgodnje učenje jezikov pozitiven vpliv na
učenje in inteligenco (npr. Cooper, 1987; Armstrong in Rogers, 1997; Gar-
finkel in Tabor, 1991; Samuels in Griffore 1979; Robinson, 1992 idr.). Kot
kažejo rezultati raziskav, ki smo jih omenili v teoretičnem delu, pa se ta
pozitiven vpliv ne izraža v stališčih vzgojiteljic in učiteljev španščine v slo-
venskem prostoru. Vzgojiteljice sicer menijo, da učenje tujih jezikov pozi-
tivno vpliva na razvoj prvega jezika, paradoksalno k temu pa po njihovem
mnenju učenje tujih jezikov naj ne bi bilo primerno za otroke, ki imajo te-
žave z razvojem govora (Kunej, 2011). Tudi učitelji španščine niso naklon-
jeni k uvajanju tujega jezika, in sicer že v 1. VIO osnovne šole, kaj šele v
predšolskem obdobju (Podgoršek Rožanc, 2017). Ta stališča se ne skladajo
z rezultati zgoraj omenjenih raziskav. V sklopu te raziskave smo torej želeli
najprej raziskati splošna stališča učiteljev do zgodnjega učenja tujega jezika.
Iz tabele 1 lahko povzamemo, da učitelji učenje jezika ocenjujejo kot
dolg in naporen proces. Učitelji se bolj nagibajo k temu, da bi se otroci naj-
prej morali dobro naučiti J1 in šele nato tujih jezikov. Posledično je para-
40
V projektu je sodelovalo 452 učiteljev; 206 (45,6 %) jih poučuje jezik in 246
(54,4 %) drugi oz. nejezikovni predmet. Med njimi jih 256 prebiva (56,6 %)
v vzhodni (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnje-
posavska, Jugovzhodna in Notranjsko-Kraška) in 196 (43,4 %) v zahodni
(Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška in Obalno-Kraška) kohezijski re-
giji. Podatke o tem, v kateri kohezijski regiji učitelji prebivajo, smo pridobili
v sklopu anketnega vprašalnika.
3.2 Postopek obdelave podatkov
Za potrebe empirične analize smo pridobljene podatke statistično obdelali
s pomočjo statističnega programskega paketa SPSS (Statistical Package for
the Social Sciences). Statistično značilnost razlik smo preverjali na ravni
tveganja p ≤ 0,05. Na nivoju deskriptivne statistike smo uporabili aritme-
tične sredine () numerično izraženih spremenljivk v 5-stopenjski ocenje-
valni lestvici, pri čemer 1 pomeni najvišjo, 5 pa najnižjo stopnjo strinjanja.
Na nivoju inferenčne statistike smo uporabili Mann-Whitneyev preizkus
za preverjanje razlik v zajetih ordinalnih spremenljivkah.
4. Rezultati z interpretacijo
4.1 Splošna stališča do zgodnjega učenja tujega jezika
Številne študije potrjujejo, da ima zgodnje učenje jezikov pozitiven vpliv na
učenje in inteligenco (npr. Cooper, 1987; Armstrong in Rogers, 1997; Gar-
finkel in Tabor, 1991; Samuels in Griffore 1979; Robinson, 1992 idr.). Kot
kažejo rezultati raziskav, ki smo jih omenili v teoretičnem delu, pa se ta
pozitiven vpliv ne izraža v stališčih vzgojiteljic in učiteljev španščine v slo-
venskem prostoru. Vzgojiteljice sicer menijo, da učenje tujih jezikov pozi-
tivno vpliva na razvoj prvega jezika, paradoksalno k temu pa po njihovem
mnenju učenje tujih jezikov naj ne bi bilo primerno za otroke, ki imajo te-
žave z razvojem govora (Kunej, 2011). Tudi učitelji španščine niso naklon-
jeni k uvajanju tujega jezika, in sicer že v 1. VIO osnovne šole, kaj šele v
predšolskem obdobju (Podgoršek Rožanc, 2017). Ta stališča se ne skladajo
z rezultati zgoraj omenjenih raziskav. V sklopu te raziskave smo torej želeli
najprej raziskati splošna stališča učiteljev do zgodnjega učenja tujega jezika.
Iz tabele 1 lahko povzamemo, da učitelji učenje jezika ocenjujejo kot
dolg in naporen proces. Učitelji se bolj nagibajo k temu, da bi se otroci naj-
prej morali dobro naučiti J1 in šele nato tujih jezikov. Posledično je para-
40
