Page 39 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 39
kako pomembno je učiteljem znanje jezikov?
zala šibko povezanost med lastnimi izkušnjami učenja angleščine in rabo
angleščine vsak dan, obenem pa kažejo, da nimajo lastnih negativnih izku-
šenj, kar je vzpodbudno in kaže na pozitivno spreminjanje paradigme po-
učevanja TJ v zadnjih desetletjih. Vse tri raziskave nam predstavljajo samo
omejen vpogled v stališča učiteljev, saj se predvsem osredinjajo samo na
določene skupine (vzgojiteljice, učiteljice španščine, študentke razrednega
pouka) ter obenem izkazujejo samo majhne vzorce vprašanih (predvsem v
primeru učiteljic španščine). Z lastno raziskavo želimo vrzel na tem pod-
ročju dopolniti, predvsem s stališči učiteljev, ki ne poučujejo TJ.
3. Empirična raziskava
V sklopu projekta Jeziki štejejo smo pridobili podatke za empirično analizo.
Podatki so se zbirali decembra 2019 s pomočjo anketnega vprašalnika. V
analizo so bile vključene trditve, ki se nanašajo na različne jezike in učenje
jezikov. Strinjanje s posameznimi trditvami so učitelji izražali v 5-stopenj-
ski lestvici. Za namen analize smo izbrane trditve razvrstili v sedem kate-
gorij: (1) splošna stališča do zgodnjega učenja, (2) pomen obvladovanja slo-
venščine, (3) vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni
razvoj, (4) jezik in kultura, (5) potek usvajanja jezika, (6) jezik in emocije,
(7) šolska politika. Na osnovi teh kategorij bomo pridobili poglobljen vpog-
led v stališča učiteljev do njihovega prvega jezika in do tujih jezikov, kar v
dosedanjih raziskavah v tem obsegu še ni bilo obravnavano.
Ker je vzorec vprašanih dovolj reprezentativen, nas je zanimalo ali ob-
stajajo statistično značilne razlike v posameznih kategorijah trditev med
učitelji tujih jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov. Prav
tako se do sedaj še nobena raziskava ni osredotočila na ugotavljanje more-
bitnih razlik med učitelji glede na to, v kateri kohezijski regiji prebivajo. Kot
nakazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, velja vzhod-
ni del Slovenije v primerjavi z zahodnim delom Slovenije kot manj razvit,
kar se npr. izraža v višji stopnji brezposelnosti, nižjem socialno-ekonom-
skem statusu prebivalcev in izobraževalni depriviranosti (gl. Kovač Šebart
in Štefanc, 2016). Vzhodne kohezijske regije Slovenije dosegajo v primerja-
vi z zahodnimi pomembno nižje povprečne vrednosti točk tako na nacio-
nalnem preverjanju znanja (NPZ) kot na mednarodnem preverjanju znan-
ja TIMSS (2011, gl. Kovač Šebart in Štefanc, 2016; Japelj Pavešić idr., 2012).
Na osnovi tega želimo ugotoviti, ali se to do neke mere reflektira tudi v sta-
liščih učiteljev do učenja jezikov.
39
zala šibko povezanost med lastnimi izkušnjami učenja angleščine in rabo
angleščine vsak dan, obenem pa kažejo, da nimajo lastnih negativnih izku-
šenj, kar je vzpodbudno in kaže na pozitivno spreminjanje paradigme po-
učevanja TJ v zadnjih desetletjih. Vse tri raziskave nam predstavljajo samo
omejen vpogled v stališča učiteljev, saj se predvsem osredinjajo samo na
določene skupine (vzgojiteljice, učiteljice španščine, študentke razrednega
pouka) ter obenem izkazujejo samo majhne vzorce vprašanih (predvsem v
primeru učiteljic španščine). Z lastno raziskavo želimo vrzel na tem pod-
ročju dopolniti, predvsem s stališči učiteljev, ki ne poučujejo TJ.
3. Empirična raziskava
V sklopu projekta Jeziki štejejo smo pridobili podatke za empirično analizo.
Podatki so se zbirali decembra 2019 s pomočjo anketnega vprašalnika. V
analizo so bile vključene trditve, ki se nanašajo na različne jezike in učenje
jezikov. Strinjanje s posameznimi trditvami so učitelji izražali v 5-stopenj-
ski lestvici. Za namen analize smo izbrane trditve razvrstili v sedem kate-
gorij: (1) splošna stališča do zgodnjega učenja, (2) pomen obvladovanja slo-
venščine, (3) vrednost znanja tujih jezikov za poklic, kariero in osebnostni
razvoj, (4) jezik in kultura, (5) potek usvajanja jezika, (6) jezik in emocije,
(7) šolska politika. Na osnovi teh kategorij bomo pridobili poglobljen vpog-
led v stališča učiteljev do njihovega prvega jezika in do tujih jezikov, kar v
dosedanjih raziskavah v tem obsegu še ni bilo obravnavano.
Ker je vzorec vprašanih dovolj reprezentativen, nas je zanimalo ali ob-
stajajo statistično značilne razlike v posameznih kategorijah trditev med
učitelji tujih jezikov in učitelji drugih oz. nejezikovnih predmetov. Prav
tako se do sedaj še nobena raziskava ni osredotočila na ugotavljanje more-
bitnih razlik med učitelji glede na to, v kateri kohezijski regiji prebivajo. Kot
nakazujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, velja vzhod-
ni del Slovenije v primerjavi z zahodnim delom Slovenije kot manj razvit,
kar se npr. izraža v višji stopnji brezposelnosti, nižjem socialno-ekonom-
skem statusu prebivalcev in izobraževalni depriviranosti (gl. Kovač Šebart
in Štefanc, 2016). Vzhodne kohezijske regije Slovenije dosegajo v primerja-
vi z zahodnimi pomembno nižje povprečne vrednosti točk tako na nacio-
nalnem preverjanju znanja (NPZ) kot na mednarodnem preverjanju znan-
ja TIMSS (2011, gl. Kovač Šebart in Štefanc, 2016; Japelj Pavešić idr., 2012).
Na osnovi tega želimo ugotoviti, ali se to do neke mere reflektira tudi v sta-
liščih učiteljev do učenja jezikov.
39
